Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Stres doživljamo, kadar se v življenju soočamo z izzivi in situacijami, ki bodisi presegajo naše zmožnosti bodisi ovirajo naše dobro počutje. Povzročajo ga tako majhne vsakodnevne neprijetnosti (npr. prometna gneča), pa tudi večji negativni dogodki (npr. smrt bližnjega). Čeprav stres v splošnem razumemo kot nekaj negativnega, je za vsakdanje življenje tudi potreben, saj nas spodbuja k delovanju. Škodljiv postane takrat, ko v nas povzroča občutek nemoči, ko je stresnih situacij preveč oz. trajajo predolgo, ko nimamo ustreznih strategij spoprijemanja z njim. Takrat lahko postanemo zlovoljni in nesproščeni, čeprav smo običajno veseli in odprti. Na dolgi rok to lahko vodi k izgorelosti in psihosomatskim obolenjem.


Vsak izmed nas stres doživlja na svoj način, zato se pri vsakem izmed nas kažejo različne posledice stresa. Pomembno se je zavedati, da dogodki niso stresni sami po sebi, ampak je odvisno od vsakega posameznika, kako jih bo doživljal.

Za lajšanje stresa ne obstaja preprosta tehnika, ki bi delovala že v prvem poskusu. Obvladovanje stresa je dolgoročen proces, s katerim skušamo doseči ravnovesje med obveznostmi (npr. šolo, službo), skrbjo zase in prostim časom. Pri obvladovanju stresnih občutij si lahko pomagamo z različnimi tehnikami, med drugim tudi s tehnikami sproščanja.

Več o tem zakaj je dobro obvladovati stres si lahko preberete v prispevku Obvladovanje stresa pomeni več zdravja.

Nekaj tehnik s katerimi si lahko pomagamo pri soočanju s stresom

Odpnemo se od stresne situacije

Ko se s stresom soočamo dolgo časa, običajno postanemo razdražljivi in izgubimo stik s samim seboj. To pomeni, da vse manj poslušamo sebe, zanemarjati začnemo svoje potrebe in želje ter opuščamo aktivnosti, v katerih uživamo. Da bi pobegnili stran od stresnih občutij, počnemo različne stvari (npr. se izogibamo druženju, jezimo na druge), s katerimi situacijo le še poslabšamo, zato je bolje, če se od stresnih občutkov poskušamo »odpeti« in jim vnaprej preprečimo, da nas prevladajo.

Tehnika odpenjanja je namenjena opažanju vsiljivih in stresnih občutkov v telesu, nato pa omogoči, da nas ti neprijetni občutki ne posrkajo vase. Kadar smo v negativna čustva in misli preveč vpeti, ne moremo učinkovito reševati problemov.

Ko opazimo, da se v našem telesu začne nekaj dogajati, zato lahko poskusimo:

  • poimenovati telesni občutek (npr. stiska me v prsih), misel (npr. po glavi mi rojijo boleči spomini iz preteklosti) ali čustvo (npr. preletava me strah),
  • nato pa povemo še, da smo to opazili (npr. opažam, da me stiska v prsih; opažam, da mi po glavi rojijo boleči spomini; opažam, da me preletava strah). S tem nam lahko postane nekoliko lažje, saj ugotovimo, da naše misli, čustva ali telesni občutki niso nujno resnična dejstva, ampak so nekaj, kar se pojavi in gre, ne da bi nam škodovalo.

Zgradimo prostor za naše doživljanje

Kadar pri sebi opazimo, da smo pod stresom, lahko namesto otepanja znakov stresa svoja občutja sprejmemo kot del običajnega delovanja. Zavedajmo se, da se vsi občasno soočamo z vsiljivimi mislimi ali čustvi, ki nam ne pustijo uživati v trenutku. Če za neprijetne občutke zgradimo prostor, od njih ne bežimo ali se z njimi borimo, lahko svojo energijo usmerimo v stvari, ki so pomembne.

Ko se v nas vzbudijo negativna čustva, jih s tehniko grajenja prostora lahko poskusimo radovedno raziskovati. Pri tem jim preprosto dovolimo, da pridejo in odidejo. Vmes si pomagamo s posebnim načinom dihanja. Lahko si predstavljamo, da z vsakim vdihom v naše telo spustimo svež zrak, ki potuje okoli bolečine. Na ta način ustvarjamo prostor zanje. Težko čustvo (npr. jezo) si lahko predstavljamo kot veliko snežno kepo v naših prsih, ki jo z vdihom svežega zraka in izdihom stare bolečine postopoma izpihujemo, da postaja vedno manjša.

Boleče občutke, čustva ali misli, lahko primerjamo z vremenom, ki se preko dneva nenehno spreminja. Včasih je vreme sončno in toplo, drugič deževno in vetrovno – v obeh primerih pa lahko najdemo stvari, ki jih lahko počnemo ne glede na vreme. Tako, kot se spreminja vreme, se spreminja tudi naše počutje in nobeno (slabo) vreme ne traja večno. Nebo ima vedno prostor za različne vremenske razmere, naše telo pa prostor za različna počutja.

Pričnemo s pisanjem dnevnika hvaležnosti

Razmišljanje o pozitivnih spominih, čustvih in odnosih, ki smo jih doživeli, nam v stresnih časih lahko pomaga, da se za trenutek »odklopimo« od negativnih misli in čustev. Občutimo lahko hvaležnost, da so se nam zgodili. Pri tem lahko slavimo velike dogodke (npr. nova zaposlitev, poroka), pa tudi malenkosti, ki nam polepšajo dan (npr. pot domov brez gneče, nasmeh prodajalke). Hvaležnost nam omogoča, da se usmerimo na pozitivne vidike dogodkov in situacij, zato že sama po sebi povzroči, da stvari vidimo bolj optimistično, bolj pozitivno.

Urjenja hvaležnosti se lahko lotimo s pisanjem dnevnika hvaležnosti. Vsak večer pred spanjem si vzamemo nekaj minut za razmislek o dobrih stvareh, ki so se nam zgodile tisti dan in so v nas zbudile prijeten občutek (npr. lepa gesta neznanca, barve sončnega zahoda, dobro kosilo). Vse to lahko beležimo v zvezek ob postelji. Zapisani trenutki hvaležnosti so nam v stresnih situacijah tudi dober opomnik, da se nam v življenju odvija veliko prijetnih stvari, pa čeprav v tistem trenutku ne mislimo tako.

Dodatni viri informacij, ki so vam na voljo:
• Več napotkov za spoprijemanje s stresom najdete v zloženki STRES.
• O pomoči pri obvladovanju stresa si lahko preberete v publikaciji Ko te strese stres (na 15. strani).
• Koristne nasvete o spoprijemanju s hudim stresom najdete tudi v prvem delu priročnika Stres in anksioznost.
• Obvladovanju stresa je namenjeno tudi poglavje v Vodiču po motnjah razpoloženja (na 11. strani).
• Nekaj zanimivosti o stresu pa lahko najdete na spletni strani Omra.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content