Novice

Domov » Aktualno » Novice » Javno zdravje – dosežki, nova spoznanja in izzivi prihodnosti

Javno zdravje – dosežki, nova spoznanja in izzivi prihodnosti

V mesecu maju je Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva organizirala 7. kongres preventivne medicine, ki je potekal v konferenčnih dvoranah Hotela City v Mariboru in hkrati tudi na daljavo preko aplikacije ZOOM. 3-dnevnega dogodka se je udeležilo približno 200 domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij javnega zdravstva.

Na srečanju strokovne javnosti (zdravnikov, zobozdravnikov, profesorjev in raziskovalcev) so spregovorili o pomenu povezovanja med stroko javnega zdravja in družbo, saj je pandemija covid-19 razkrila številne prednosti, slabosti in zamujene priložnosti na različnih področjih družbe, znanosti in zdravstva. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so se kljub omenjenim izzivom pojavile tudi nekatere priložnosti, saj je bilo zaradi izrednih razmer in okrepljenega vlaganja v zdravje ljudi mogoče udejanjiti izboljšave, na katere smo čakali leta. Prav tako se je izkazalo, da preventivne dejavnosti v okviru skrbi za javno zdravje predstavljajo ključ za zmanjševanje bremen bolezni za posameznika in celotno družbo. V ta namen si prizadevamo v Sloveniji vzpostavit učinkovit sistem spremljanja, zgodnjega odkrivanja, ocen tveganj in ustreznih odzivov na zdravstvene grožnje, ki se pojavljajo bodisi globalno bodisi lokalno.

Zbornik z izvlečki prispevkov bo dopolnjen in dostopen na spletni strani Sekcije za preventivno medicino.

Pozdravni nagovori ob svečani otvoritvi Kongresa.

Preventiva in skrb za zdravje, tudi duševno zdravje

V okviru javnega zdravja strokovnjaki preučujejo možnosti za izboljšanje zdravja populacije. To skušajo uresničiti:

  • z dejavnostmi, ki krepijo in ohranjajo zdravje (npr. spodbude k zdravemu prehranjevanju, redni telesni dejavnosti in skrbi za duševno zdravje) oz. z dejavnostmi, ki preprečujejo tvegana vedenja in zasvojenosti, ter
  • z obvladovanjem nalezljivih in kroničnih nenalezljivih bolezni oz. z zgodnjim odkrivanjem zdravstvenih tveganj. 

Preventivno zdravstveno varstvo torej zajema vse aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju zdravega življenjskega sloga, preprečevanju bolezni, podaljševanju kakovostnega življenja in izboljšanemu delovanju vsakega posameznika in splošne javnosti.

Tudi na področju duševnega zdravja je cilj preventivnih ukrepov usmerjen v zmanjševanje dejavnikov tveganja za nastanek duševnih motenj in v krepitev varovalnih dejavnikov za ohranjanje duševnega zdravja. Pri tem preventivne aktivnosti delujejo na 3 ravneh: a) primarna preventiva za preprečevanje nastanka duševnih motenj, ki je namenjena celotni populaciji; b) sekundarna preventiva za zgodnje prepoznavanje tveganj in pravočasno zdravljenje; in c) terciarna preventiva za preprečevanje zapletov in posledic duševnih motenj.

Aktivni udeleženci so lahko svoje raziskovalno delo predstavili tudi v obliki posterja. Le-ti so se vrteli na zaslonih ob vstopu v konferenčne dvorane.

Zavoljo uresničevanja preventivnih dejavnosti na nacionalni ravni je Državni zbor Republike Slovenije 27. marca 2018 sprejel “Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja” (Program MIRA) za obdobje 2018–2028, ki izpostavlja prednostna področja delovanja glede na aktualno stanje v Sloveniji. V tem duhu so tudi številni izvajalci Programa MIRA na 7. kongresu preventivne medicine predstavili svoje aktivnosti in strokovno javnost seznanili z vsebinami Nacionalnega programa duševnega zdravja.

Na stojnici je Sanja Tkalec informirala udeležence Kongresa o Programu MIRA.

“Pandemija covid-19 nas je vse pomembno zaznamovala. Vsakega na svoj način – stisk pa je vse več. Veseli me, da se kot družba vse bolj odprto pogovarjamo o duševnem zdravju. Tako krepimo zavedanje, da ni zdravja brez duševnega zdravja!” – je povedala ena od udeleženk 7. kongresa preventivne medicine.

Ugotovitve

Pandemija covid-19 je predstavljala za javno zdravje in zdravstvo enega izmed največjih izzivov sodobnega časa. V tem času je multidisciplinarnost dobila nov pomen, saj so nekatere stroke prilagodile svoja spoznanja in metode potrebam javnega zdravja. Posledično je sodelovanje med različnimi vedami pripeljalo do novih znanstvenih ugotovitev in s tem tudi hiter napredek. Na takšen način smo ponovno dokazali, da “več glav več ve” in da je medsebojno povezovanje v družbi znanja nujno.

Bogat program 7. kongresa preventivne medicine pa je predstavil širino področja javnega zdravja, odseval je novosti in posledice izrednih razmer ter izpostavil predanost in angažiranost vseh sodelujočih.

Udeleženci 2. plenarne okrogle mize (od leve proti desni): Zoran Simonović (moderator), prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Ivan Eržen, dr. Darka Podmenik, izr. prof. dr. Vesna Vuk Godina, izr. prof. dr. Bojan Musil, doc. dr. Olivera Stanojević Jerković (moderatorka)

 

Scroll to Top
Skip to content