Novice

Domov » Aktualno » Novice » Povzetek s konference Dela(j)mo na domu – poskrbimo tudi za duševno zdravje

Povzetek s konference Dela(j)mo na domu – poskrbimo tudi za duševno zdravje


Na Brdu pri Kranju je 24. maja 2022 potekala konferenca z naslovom »Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Predstavljeni so bili rezultati raziskave o varnosti in zdravju pri delu na domu, strokovnjaki pa so med drugim razpravljali tudi o tem, katera so najpomembnejša tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu od doma ter katere vidike je potrebno vključevati v usposabljanja za varno in zdravju prijazno delo.

Skrb za ravnovesje pomeni tudi skrb za dobro duševno zdravje

Številna delovna mesta so se v času epidemije preselila v domača okolja. Zaradi dobrih rezultatov bo možnost dela od doma marsikje ostala stalna praksa. Da bi pri tem doživljali čim manj potencialnih neželenih učinkov, kot so občutki osamljenosti, negativen stres in anksioznost, je Darinka Radoja, ki dela v okviru projekta STAR-VITAL, poudarila pomen vloge delodajalcev, ki lahko z dobrim načrtom promocije zdravja na delovnem mestu te učinke preprečijo ali vsaj omilijo. Projekt STAR-VITAL, ki ga sofinancirata EU in MDDSZ, je namenjen prav podpori delodajalcem, saj jim lahko nudi njim prilagojene prakse obvladovanja stresa, usposabljanja za kakovostne medosebne odnose in  medgeneracijsko sodelovanje.

Pogost izvor negativnega stresa in drugih duševnih stisk pri delu na domu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja v družinah z odraščajočimi otroki. Dr. Živa Humer in mag. Mojca Frelih, sodelavki projekta Očka v akciji, sta opozorili, da v družinah ženske še vedno opravijo več neplačanega skrbstvenega in gospodinjskega dela. Čeprav si sodobni moški želijo biti dejavni očetje,  v  delovnih okoljih pogosto niso dojeti kot nekdo s skrbstvenimi obveznostmi. Projekt Očka v akciji, ki ga sofinancira EU, izvajata pa MDDSZ in Mirovni inštitut, zato spodbuja moške k dejavnemu očetovstvu in delodajalcem pomaga pri vzpostavljanju podporne organizacijske kulture.

Priklopu naj sledi odklop

Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja pomeni tudi, da (si) znamo odmeriti čas tako za eno kot drugo. Kar pa je pri delu od doma v času digitalne tehnologije svojevrsten izziv. Tako se v EU vse bolj uveljavljajo prakse »pravice do odklopa«, ki temeljijo na ideji, da poklicni del življenja ne sme posegati v zasebnega. Vedno več organizacij s tem namenom spreminja organizacijske kulture in delovanje, a del odgovornosti za uspešnost tovrstnih praks nosijo tudi zaposleni, ki pogosto sami brišejo meje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov, Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja Pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije, in Damjan Mašera, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela pri MDDSZ, priporočajo urejanje pravice do odklopa preko kolektivnih pogodb. Gospodarska zbornica Slovenije je že v prvem valu pandemije sprejela Izjavo GZS o pravici do odklopa od tehnoloških in elektronskih medijev po koncu delovnega časa.

Dobri delovni pogoji in varnost so osnova

Psihosocialna tveganja in kostno-mišična obolenja so sicer med najpomembnejšimi vidiki varnosti in zdravja pri delu na domu. Odgovornost za slednje nosi delodajalec, zaposleni pa za način dela. Poleg zmanjševanja psihosocialnih tveganj skrb za varno in zdravo delo vključuje še ustrezne ergonomske pogoje in dobro varnost podatkov. Delodajalcu so pri tem v oporo temeljna načela ocenjevanja tveganj za varnost in zdravje pri delu, kot so izogibanje tveganjem, dajanje ustreznih navodil zaposlenim in razvijanje celovite varnostne politike, ki poleg tehnologije vključuje tudi organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose in dejavnike delovnega okolja.

Upoštevanje teh načel predstavlja osnovo za to, da bomo številne koristi, ki jih delo na domu prinaša, tudi dejansko uživali: nižji negativen stres, večja učinkovitost in produktivnost, bolj zdrava prehrana, boljše zdravje, večje zadovoljstvo z delovnim časom, tempom dela in življenjem na sploh.

 

Scroll to Top
Skip to content