Duševno zdravje raziskovalcev na začetku njihove kariere
V sodelovanju z Društvom Mlada Akademija je bila izvedena že druga okrogla miza s področja duševnega zdravja, z naslovom Z radovednostjo preko omejitev. Prva okrogla miza je bila izvedena v letu 2022 in je naslavljala pomen ravnovesja štirih stebrov: misli, vedenja, telesa in čustev. Spregovorili pa so tudi o pomenu pravočasnega prepoznavanja porušenega ravnotežja ter o mehanizmih njegove ponovne vzpostavitve. Pretekle dogodke si lahko ogledate na You Tube kanalu Društva Mlada Akademija.
Poudarek tokratne okrogle mize je bil na duševnem zdravju mladih raziskovalcev, dotaknili smo se tudi radovednosti, postavljanja ciljev, mentoriranja in samega izobraževalnega sistema. Nismo pa izpustili niti področja izgorelosti, ki je aktualna tema in pomembna za marsikoga. Okroglo mizo si lahko ogledate na povezavi.
Mladi raziskovalci in drugi raziskovalci na začetku kariere glede na naše nacionalne podatke po starosti sicer ne sodijo v bolj ranljivo populacijo, ker bi se v tej skupini pogosteje izražale duševne motnje. Mladi raziskovalci se namreč običajno uvrščajo v starostno kategorijo oseb starih več kot 25 let, kjer pa je ocenjena prevalenca depresije (simptomi depresije 5,7 %) skoraj za polovico manjša kot pri starostni skupini starih do 24 let (simptomi depresije 10,6 %). A kljub temu lahko rečemo, da gre za bolj ranljivo skupino ljudi, saj istočasen študij in delovne obveznosti predstavljajo dvojne obremenitve, prisotno je tekmovalno vzdušje, pritiski po objavljanju strokovne in znanstvene literature in nenehna težnja po dokazovanju. Raziskava, narejena v Belgiji v letu 2022, na vzorcu mladih raziskovalcev (n=1.123) je prikazala, da naj bi imeli le ti višje tveganje za izgorelost kot splošna populacija. Tudi nekatere druge študije potrjujejo , da naj bi kar do 40 % raziskovalcev izkusilo težave v duševnemu zdravju, zaradi česar imajo višje tveganje za razvoj duševnih težav kot splošna populacija. Visoke delovne obremenitve, tekmovalno okolje, pogosto tudi različne oblike zaposlitve, ki ne nudijo dolgoročne varnosti in pritiski po objavljanju, vse to iz vidika delovnih obremenitev vodi v višji nivo stresa. A zavedati se moramo, da izgorelost kot takšna ni zgolj sistemski problem ali problem slabih delovnih pogojev. Seveda so delovni pogoji pomembni, fleksibilno delo lahko zelo dvigne raven zadovoljstva z delom in slabi odnosi na delovnem mestu poslabšajo potencialno izgorelost. A pri izgorelosti veliko vlogo igrajo prav osebnostne lastnosti. Na eni strani je seveda pomembna rezilientnost, na podlagi katere se glede odpornosti na višje ravni stresa in pritiske posamezniki odzivamo različno. Ne smemo pa zanemariti niti tega, da se pogosto kaže, da smo za izgorelost najbolj ranljivi tisti, ki v svojem delu najbolj uživamo.
Zelo veliko za svoje duševno zdravje kot raziskovalci tako lahko naredimo skozi zavedanje, da se duševne težave lahko pojavijo pri vsakem izmed nas in zato ni potrebno, da bi nas stigma ovirala pri iskanju pomoči.
Pomembno je le, da dovolj zgodaj prepoznamo simptome in poiščemo ustrezno pomoč.
Za lastno duševno zdravje in dobro fizično počutje lahko raziskovalci poskrbimo tudi s pomočjo preventivnega vedenja, in sicer tako, da upoštevamo napotke za ohranjanje dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu.
K ohranjanju dobrega duševnega zdravja še pred vstopom v delovno okolje, pa bi pomembno pripomogla vključitev vsebin in posledično pridobivanje znanja in veščin s področja duševnega zdravja na vseh nivojih vzgojno-izobraževalnega sistema. Vsebine, ki bi bile del študijskih programov za podoktorske študente in bi se, na primer, nanašale na stres in na strategije spopadanja s stresom na delovnem mestu, bi pomagale k ohranjanju duševnega zdravja raziskovalcev. Predhodna sistematična ocena potreb po vsebinah, ki bi jih bilo potrebno v sistem vzgoje in izobraževanja vključiti, bi kvalitetno usmerila njihovo implementacijo.
Kot raziskovalka z lastno izkušnjo zaposlitve mlade raziskovalke in raziskovalke v začetku kariere, pa bi še posebej izpostavila pomembnost:
- ohranjanja zdravega razmerja med delom in življenjem izven delovnega mesta oziroma našim prostim časom,
- športne aktivnosti, v katerih uživamo in s katerimi se redno ukvarjamo,
- časa za počitek, predvsem za nočno spanje – pri katerem ni zgolj pomembno kako dolgo spimo, ampak tudi to, da je spanec kakovosten in naš urnik dosleden,
- znati reči »ne«: kot raziskovalci z visoko notranjo motivacijo se moramo pogosto naučiti reči ne, nenazadnje tudi sebi in lastnim vzgibom po prevzemanju dodatnih delovnih nalog, ker so potrebne ali zgolj zanimive in bi si vključitve v to delovno nalogo želeli zaradi osebnih ali kariernih vzgibov.
Naj zaključim z mislijo, ki se mi zdi ključna za vse raziskovalce in je še posebno pomembna v luči dobrega duševnega zdravja: ptica ne zaupa v vejo, da se ne bo zlomila – ptica zaupa v svoja krila, da bo lahko poletela.
Pripravila:
dr. Irena Makivić, Program Mira
