Novice

Domov » Aktualno » Novice » Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi

Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi

Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi

V letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu (23. – 27. oktober) je posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Ob tej priložnosti strokovnjaki Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija dela. Tovrstna tveganja je mogoče, tako kot vsa druga tveganja za varnost in zdravje pri delu, s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem v delovnih organizacijah obvladati in na ta način obvarovati in ohranjati zdravje zaposlenih.

Razvoj digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje na delovna mesta prinaša zaposlenim in delodajalcem številne prednosti, kot so večja varnost, zanesljivost, učinkovitost, produktivnost, večja avtonomija, fleksibilnost. Hkrati pa digitalni sistemi prinašajo tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu. Ozaveščanje o možnih negativnih vplivih digitalnih tehnologij na zdravje zaposlenih in o tem, kako jih preprečevati ter zagotavljati varno in produktivno digitalno preoblikovanje dela, je osrednja vsebina nove dveletne kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Vsako od področij, kot so digitalno platformno delo, avtomatizacija, delo na daljavo, vodenje delavcev s pomočjo umetne inteligence in pametni digitalni sistemi, prinaša različna psihosocialna tveganja, ki v primeru, da jih v delovnih organizacijah ne obvladujejo, lahko povzročajo stres in negativno vplivajo na duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Pri delu preko spletnih platform (na primer najrazličnejši prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev) se, podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, 24/7 dosegljivost za delodajalca, zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom. Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji. Avtomatizacija miselnih in fizičnih nalog (na primer obdelava podatkov, premikanje fizičnih bremen, uporaba naprednih sistemov sodelovalnih robotov), ki zaposlene sicer razbremenjuje monotonega, fizično napornega in nevarnega dela, lahko na drugi strani pri njih povzroči strah pred izgubo dela,  izgubo specifičnih veščin in znanja zaradi drobljenja delovnih nalog, zmanjšanje situacijskega zavedanja ter strah pred izgubo avtonomije pri delu.

Do občutka izgube avtonomije in sposobnosti za odločanje ter opravljanje nalog lahko pride tudi pri uporabi sistemov za vodenje oziroma upravljanje delavcev z umetno inteligenco ali algoritmi, ki razporejajo naloge, določajo ritem dela, ocenjujejo opravljeno delo in določajo nagrajevanje zaposlenih. Na ta način vodeni oziroma upravljani delavci lahko doživljajo pritisk, da bi delali hitreje, kar povzroča stres in lahko vpliva na število delovnih nesreč. Napake ali netočnosti pri podatkih lahko vodijo do napačne ocene uspešnosti delavca in s tem do doživljanja krivice.

Z možnostjo napak so povezana tudi nekatera tveganja pri uporabi različnih malih elektronskih naprav, ki skrbijo za varnost pri delu, kot so senzorji, kamere in podobno, ki so pogosto del osebne zaščitne opreme delavcev (nameščeni na oblačilih, čeladi, v zaščitnih očalih in podobno) ter merijo na primer ravni  toksinov, hrupa, temperaturo, podatke o telesnem in duševnem počutju delavca (lahko zaznavajo spanec, srčni utrip, zgodnje znake utrujenosti). Zbrani podatki so lahko netočni, omejeni ali tudi napačni, delavci pa se nanje preveč zanašajo, kar lahko tveganja za nesreče poveča, namesto da bi jih zmanjšalo. Poleg tega prihaja pri večini digitalnih tehnologij do zbiranja podatkov o zaposlenih, kar lahko povzroči občutek stalnega nadzora, tudi v prostem času, in občutka izgube zasebnosti. Občutek stalnega nadzora lahko vodi tudi k nenaravnemu vedenju, kot je na primer stalno smehljanje v želji, da bi se vedli skladno z algoritmom.

Pomembno je vedeti, da je vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, v delovnih organizacijah možno prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti, če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj. Temeljno načelo pri uvajanju digitalnih sistemov naj bo osredotočenost na človeka. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo. Za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih z digitalizacijo dela, je ključno, da so zaposleni aktivno vključeni že v začetnih stopnjah odločanja o izbiri in uvedbi digitalnih tehnologij, pomembna je transparentna komunikacija ter ustrezno izobraževanje. Na ta način zaposleni bolje razumejo prednosti, pa tudi tveganja, povezana z digitalizacijo.

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno e-pošto, telefonske klice in na druge možne komunikacijske kanale izven delovnega časa, v času praznikov in dopustov, brez negativnih posledic za zaposlenega ter z vzpostavljenim postopkom za sporočanje kršitve te pravice. Za udejanjanje te pravice, ki je v nekaterih državah že uzakonjena, se tudi pri nas odloča vedno več delodajalcev.  

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres, ki lahko negativno vpliva na zdravje, delazmožnost in učinkovitost zaposlenih. Znaki digitalnega stresa vključujejo preobremenjenost, razdražljivost, glavobole, psihično utrujenost, napake pri odločanju, občutke nemoči, slabšo delovno učinkovitost, manjše zadovoljstvo pri delu, doživljanje tesnobe ob odklopu od digitalnih naprav.

Za zmanjševanje posledic digitalnega stresa lahko tudi sami naredimo veliko, tako da:

  • razmislimo o svojem odnosu do digitalnih tehnologij, zakaj in koliko časa jih uporabljamo, ali nam ostane dovolj časa za dejavnosti, ki nas veselijo, in za naše bližnje?
  • pri delu se osredotočimo na eno nalogo naenkrat in čim bolj omejimo motnje, kot so opozorila o novi e-pošti, zvoke telefona in druge naprave;
  • med zahtevnejšim delom izklopimo vsa obvestila z digitalnih naprav;
  • med pogovorom ali sestankom se osredotočimo na komunikacijo; v tem času ne pregledujmo e-pošte, ne pošiljajmo sms sporočil…;
  • vzemimo si premore od ekranov in jih izkoristimo za sprostitev, sprehod, vajo za oči ali aktivni odmor, kar nas bo razbremenilo in napolnilo z energijo za nadaljnje delo;
  • določimo čas v dnevu, ko nismo dosegljivi in ne pregledujemo e-pošte, novosti na družbenih omrežih, spletnih novic in drugih vsebin; ta čas namenimo dejavnostim, ki nas sprostijo, sebi oziroma svojim bližnjim.

Več o tem, kako preprečiti negativne učinke digitalnega stresa in drugega stresa, povezanega z delom, si lahko preberete na povezavi.  Na istem portalu  www.zadusevnozdravje.si  v zavihku Na delovnem mestu so za zaposlene in delovne organizacije na voljo tudi številne druge brezplačne informacije o duševnem zdravju pri delu, o psihosocialnih tveganjih in njihovem obvladovanju (vključen tudi interaktivni vprašalnik o stanju duševnega zdravja v delovni organizaciji), o opozorilnih znakih, napotki za posameznike (vključen tudi interaktivni vprašalnik) in seznam podpornih storitev za delovne organizacije.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content