O posledicah samodiagnosticiranja depresivnosti in anksioznosti pri mladih
V drugi epizodi podkasta Na robu, ki ga pripravljajo novinarji časnika Delo, je bila gostja dr. Vesna Švab, priznana slovenska psihiatrinja sicer pa vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec, ki se odpirajo v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja po vsej Sloveniji. Z novinarko Pijo Kapitanovič sta se pogovarjali o posledicah samodiagnosticiranja depresivnosti in anksioznosti pri mladih.
Na začetku sta spregovorili o diskriminaciji in stigmi oseb s težavami v duševnem zdravju, pa tudi o splošnem dojemanju pojavnosti težav v duševnem zdravju. Po besedah dr. Švab imamo v 21. stoletju res situacijo, ko govorimo o ogromnih številkah diagnoz. Vsako leto naj bi duševno motnjo imelo več kot 20 % prebivalstva, vsaj enkrat v življenju pa že skoraj vsak drugi ali tretji, kar se v zgodovini človeštva do sedaj še ni zgodilo. Je pa res, da se je stroka nekoč bolj ukvarjala z najtežjimi oblikami duševnih motenj, medtem ko se danes največ govori o anksioznosti, depresiji, odvisnostih in motnjah hranjenja. Tiste »hude« duševne motnje so odrinjene bolj na rob našega zanimanja. A ravno te so najbolj globoko stigmatizirane.
Splošno prepričanje je tudi, da je epidemija novega koronavirusa povzročila velik porast v pojavu duševnih motenj. »To bi res rada razčistila. Pregled raziskav danes kaže, da ni prišlo do nobenega bistvenega porasta duševnih motenj, razen za krajše obdobje v času epidemije Covid-19, ko sta nekoliko porasli anksioznost in depresija, večinoma pri mladih. Sta pa tudi kmalu upadli.«, poudarja dr. Švab. Strinja pa se je, da se je o tem veliko govorilo in da danes na splošno več govorimo o tovrstnih stiskah.
»Mnogi so to začeli uporabljati tudi kot osebni identifikator. V praksi sem že toliko let, da lahko povem, da še nikoli ni bilo toliko oseb, ki že na vratih ambulante povedo, kaj je z njimi narobe, z diagnozo vred.«, še dodaja. Strinja se, da je to po eni strani dobro, saj kaže, da ljudje bolje prepoznavajo svoje stiske in se poskušajo nanje bolje odzvati. Po drugi strani pa je to, posebej pri mladih, povzročilo novo obliko samopodcenjevanja: »Samodiagnosticiranje je za samospoštovanje zelo nevarno.«
Med pogovorom se sogovornici dotakneta tudi temnih strani zgodovine psihiatirje, vznika antipsihiatričnih in zagovorniških gibanj, napredka, ki ga je psihiatrija kot znanost in praksa do danes že napravila, pa tudi ključnih izzivov, ki jih ima še vedno pred seboj – pretirana institucionalizacija, krepitev skupnostnega pristopa, antistigma in izboljšanje oblik zdravljenja specifičnih duševnih motenj.
»Še nikoli ni bilo toliko oseb, ki že na vratih ambulante povedo, kaj je z njimi narobe, z diagnozo vred. To je po eni strani dobro, saj kaže, da ljudje bolje prepoznavajo svoje stiske in se poskušajo nanje bolje odzvati. Po drugi strani pa je to, posebej pri mladih, povzročilo novo obliko samopodcenjevanja. Samodiagnosticiranje je za samospoštovanje zelo nevarno.«
Dr. Vesna Švab
Vabljeni k poslušanju oz. ogledu podkasta Na robu v celoti.
Pripravila: Maruša Bertoncelj, Program Mira
