Skrb za duševno zdravje na Gorenjskem
Obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja smo na Gorenjskem v oktobru 2024 usmerili v ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje. Organizirali smo vrsto dogodkov, ki so naslavljali različne vidike duševnega zdravja, da bi povečali razumevanje in zmanjšali stigmo, ki je povezana z duševnimi stiskami in spodbudili posameznike k aktivnemu iskanju pomoči, ko jo potrebujejo.
Organizacije, ki delujemo na področju duševnega zdravja v regiji, smo letos že drugič skupaj organizirale številne dogodke v vseh petih gorenjskih upravnih enotah. Ti so tokrat potekali pod skupnim sloganom: “Ejga, poskrb’ zase!”. Usmerili smo se v prepoznavanje in obvladovanje prekomernega stresa ter preprečevanje izgorelosti, izpostavljali pa smo tudi pomen zgodnjega ukrepanja za ohranjanje duševnega blagostanja.
Na otvoritvenem dogodku, ki je potekal 10. oktobra v Sokolskem domu v Škofji Loki, je Andreja Hrašovec Lampret, dr. med., specializantka otroške in mladostniške psihiatrije, iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov iz Škofje Loke, udeležencem predstavila, kako naj mladostniki obvladujejo težave vsakdana. Na dogodku je bilo tudi več kot 100 srednješolcev. Predstavnice škofjeloškega Centra za duševno zdravje odraslih (CDZO) Andreja Pungartnik, univ. dipl. psih., Maša Lebar, mag. psih., in Neža Kokelj, mag. soc. del., so delile svoja znanja in izkušnje o prepoznavi in obravnavi izgorelosti. Vodja CDZO, Nataša Vuga, dr. med., specialistka psihiatrije, pa je predstavila delovanje centra. V nadaljevanju je psihologinja Maruša Pfajfar iz Centra za krepitev zdravja Kranj predstavila različne brezplačne delavnice s področja duševnega zdravja. Poseben poudarek pa je bil na predavanju, namenjenem delovnim organizacijam in šolam, z naslovom “Goreti, ne izgoreti”, s katerim ozaveščajo o prekomernem stresu in njegovih posledicah. Dogodek je popestril violinist Alexander Gushchin, ki je poskrbel za prijetno in sproščeno vzdušje.
11. oktobra smo v Knjižnici Antona T. Linharta v Radovljici gostili Tino Bončina, zdravnico in psihoterapevtko, ki je z zanimivim predavanjem “Kako delati in ne znoreti” pritegnila številne poslušalce. Z navdušenjem so spremljali predavanje o mentalni prožnosti, o tem, kaj se dogaja v telesu, kadar smo pod stresom in o pomenu počitka.
Naslednji dogodek je bil 14. oktobra v Kulturnem centru Tržič. Klinični psihologdr. Tristan Rigler je v predavanju “Ko vzgoja postane breme: izzivi dela s težavnimi otroki in obvladovanje izgorelosti« osvetlil, kako nekatere težave pri otrocih in mladostnikih lahko vodijo do motenj, ki se kažejo v vedenjskih odklonih in kakšno je ozadje teh vedenj.. Številna vprašanja strokovnih delavcev in staršev so nakazala veliko potrebo po informacijah in pogovoru o tej temi.
Na Ljudski univerzi na Jesenicah smo 21. oktobra z Dragico Resman, dr. med., specialistko psihiatrije spregovorili o kroničnem stresu, ki vodi v bolezen. Izpostavila je pomembnost razumevanja prave mere obremenitve, ki je nujno potrebna za aktivno reševanje problemov, razvijanje sposobnosti in učenje. Če so zahteve prevelike in trajajo daljši čas, se posledice kažejo na telesnem in duševnem zdravju. Poudarila je pomembnost preventive in pravočasnega ukrepanja.
V četrtek, 24. oktobra, smo naše dogodke, posvečene letošnji obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja zaključili z dogodkom v Kranju. Najprej smo organizirali voden sprehod po mestu. Udeleženci so raziskovali kranjske ulice in znamenite stavbe ter se ob tem nekoliko razgibali. Sledil je dogodek v avli Mestne občine s predavanjem predstojnice NIJZ OE Kranj, Alenke Hafner, dr. med., specialistke javnega zdravja, ki je izpostavila ključna dejstva in podatke o duševnem zdravju v regiji. Psihologinja Maruša Pfajfar je predstavila aktivnosti, ki jih izvaja Center za krepitev zdravja Kranj. Dogodek je pevsko obogatila folklorna skupina Bodeče neže in recitali Simona, uporabnika Šenta, ki je z nami delil svoje avtorske pesniške stvaritve.
Z vsemi dogodki smo nagovorili več kot 400 ljudi, ki so imeli priložnost prisluhniti strokovnjakom in pridobiti dragocene informacije o pomenu skrbi za duševno zdravje. Po njihovem mnenju je potreba po tovrstnih vsebinah velika, zato se bodo naša prizadevanja, da skupaj ustvarimo podporne in ozaveščene skupnosti, ki dajejo skrbi za duševno zdravje prednostno mesto, nadaljevala tudi v prihodnje.
Pripravila:
Judita Mušič, regijska koordinatorka Programa Mira na NIJZ OE Kranj
