Akutna stresna reakcija
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v službi … Doživljamo ga kot negotovost in nepredvidljivost, saj je povezan s hitrimi spremembami, visokimi pričakovanji ter zahtevami drugih ljudi, čemur včasih nismo kos. Čeprav visoka raven stresa lahko postane del našega vsakdana in se nanjo privadimo, to še ne pomeni, da na nas nima vpliva. Na dolgi rok lahko zaradi stresa pričnemo zanemarjati pomembna področja našega življenja kot so druženje z bližnjimi in skrb zase ter za druge. Vse to lahko vodi k nejevolji, nezadovoljstvu in telesnim boleznim.
Če prepoznamo, da se trenutno soočamo z večjimi obremenitvami kot smo jih vajeni, poskušajmo pozorno spremljati telesne znake, ki nam sporočajo kakšen vpliv ima stres na nas. Ob tem si lahko pomagamo s krivuljo normalnega odziva na stres, ki poteka skozi tri faze. Prva je faza alarma, ko nas nekaj preseneti in zaskrbi. Takrat doživimo vznemirjenje, ki našemu telesu sporoči, naj se pripravi na povečano delovanje za soočanje s stresorjem. Če stresorja ne odpravimo takoj, sledi faza vztrajnega odpora, kjer delujemo s povečano zmogljivostjo. Ker takšno delovanje na dolgi rok izčrpa naše zaloge energije, se sčasoma pojavi še tretja faza – izčrpanost. Nanjo nas opozarjajo telesni (npr. utrujenost, bolečine, krči, padec odpornosti, visok krvni pritisk, kronične bolezni), duševni (npr. razdražljivost, težave s spominom in osredotočenostjo, nizka samopodoba) ali vedenjski znaki (npr. slabši odnosi z bližnjimi, nagli čustveni odzivi).
Ob veliki ali dolgotrajni izpostavljenosti stresu se lahko razvijejo s stresom povezane motnje. O njih govorimo kadar je naše vsakodnevno počutje in delovanje močno ovirano zaradi posledic stresnih dogodkov, predvsem pa zaradi nepretrganega kopičenja stresa, ki izčrpa naše zaloge moči in volje. S stresom povezane motnje so lahko prepoznane prepozno, saj lahko utrpimo že veliko škodo na telesnem ali duševnem nivoju preden se zavemo, da je stresna obremenitev previsoka. Na področju duševnih motenj povezanih s stresom se lahko pojavijo akutna stresna reakcija, posttravmatska stresna motnja (PTSM) in prilagoditvena motnja, z doživljanjem dolgoročnega stresa pa se povezuje tudi izgorelost, čeprav slednja ni duševna motnja. Od vseh naštetih motenj oz. težav se akutna stresna reakcija razlikuje po nekaterih osnovnih značilnostih.
Osnovne značilnosti
Akutna stresna reakcija je normalen odziv človeka na hudo stresno izkušnjo, kot so nepričakovane nesreče ali izgube, nasilje ali kakršna koli nenadna in običajno nepričakovana sprememba v našem življenju. Kljub temu, da gre za večinoma za normalen človeški odziv na doživljanje travmatske obremenitve, je akutna stresna reakcija duševna motnja, ki označuje odziv na doživetje šoka. Povsem običajno je, če se nekaj dni po stresnem dogodku ne počutimo zmožni za delo ali druge dejavnosti.
Akuten stresni odziv lahko traja od nekaj ur do nekaj dni in tako predstavlja prehodno obdobje v našem življenju, ko si moramo vzeti čas za predelavo doživetih stresnih dogodkov. Razvoj akutne stresne reakcije tako ni razlog za večjo zaskrbljenost, ampak opominja, naj bomo v tem času do sebe še posebej sočutni. To je pomembno zato, ker akutna stresna reakcija lahko predstavlja tveganje za razvoj prilagoditvene ali posttravmatske stresne motnje, kadar travmatskega dogodka ne predelamo na ustrezen način.
Pogosti simptomi in znaki
Za akutno stresno reakcijo so značilni nekateri simptomi in znaki, ki se lahko pojavijo med samim stresnim dogodkom ali tik po njem:
- občutek otrplosti, odmaknjenosti ali ohromljenosti čustev in telesa,
- zmedenost in dezorientacija,
- neobčutljivost,
- zoženo vidno polje in zaznavanje okolice,
- zmotno doživljanje sebe ali drugih (npr. derealizacija, depersonalizacija, disociacija).
Znaki in simptomi akutne stresne reakcije se lahko razlikujejo med različnimi kulturami.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Akutna stresna reakcija se lahko pojavi pri vseh ljudeh – tudi pri tistih brez zgodovine duševnih težav. K njenemu nastanku pripomorejo različni zunanji dejavniki, na katere običajno ne moremo vplivati. Mednje uvrščamo naravne ali prometne nesreče, hude poškodbe, izgubo bližnjega, splav, selitev v drugo kulturo, posilstvo, zloraba, rop, doživetje vojne … Doživetje katerega izmed naštetih zunanjih dejavnikov pa ne pomeni, da bomo nujno razvili akutno stresno reakcijo. Po drugi strani tudi ni nujno, da mora dogodek navzven delovati travmatičen, temveč je bolj kot sam dogodek pomembna naša ocena dogodka kot travmatičnega. Poleg zunanjih dejavnikov na odziv ob hudem stresu vplivajo tudi naša osebna odpornost, viri socialne podpore, osebnostna prožnost, ipd.
Primer iz življenja
»Skoraj 50-letni Boštjan je bil proti koncu poletja udeležen v prometni nesreči. Z ženo in otroki so se vračali iz morskega oddiha, ko jih je med vožnjo s ceste zrinil tovornjak težke kategorije in pristali so v grmičevju ob cesti. Čeprav noben družinski član ni bil huje telesno poškodovan, se je Boštjan v trenutku prometne nesreče močno ustrašil zase in za svojo družino. V glavi so se mu odvrteli najhujši možni izidi nesreče, ki so ga popolnoma ohromili in imel je občutek, da je popolnoma zablokiral. Ko so ga reševalci in policisti spraševali po opisu nesreče, jim je težko zbrano odgovarjal, saj so mu misli begale na vse strani. Čeprav je vozil varno in mu vsi prigovarjajo, da nesreče ne bi mogel preprečiti na noben način, doživlja močne občutke krivde in izdaje svoje družine. V dneh po nesreči se Boštjan še vedno počuti odmaknjenega in zmedenega. Opaža, da se ponoči veliko prebuja in težko zaspi. Sam pri sebi čuti, da se stežka umiri ter da ga doživetje šoka močno ovira pri tem, da bi nadaljeval s svojim življenjem. Ker opaža, da zaradi tega postaja vse bolj otožen in nesrečen, se je odločil, da si poišče strokovno pomoč. Obrnil se je na lokalni Center za mentalno zdravje, kjer se je pogovoril s strokovnjakom. Ta ga je pomiril z izjavo, da gre za običajen in pričakovan odziv glede na hud šok, ki ga je doživel zaradi strahu pred izgubo svoje družine.«
Kdaj in kam po pomoč?
Kadar smo doživeli nek dogodek, kjer smo se počutili »na robu« naših zmožnosti, je doživetje šoka in akutne stresne reakcije popolnoma normalen odziv, zato tudi ne potrebuje posebnega zdravljenja. V času prvih tednov po stresnem dogodku je pomembno, da smo v stiku z ljudmi, ki so nam v pomoč in nam stojijo ob strani ter da si vzamemo čas in prostor za predelavo dogodkov. Pri tem nam lahko pomagata vodenje dnevnika ter prakticiranje različnih tehnik sproščanja, če je to mogoče. Razmišljamo lahko o tem, kako smo se v preteklosti uspešno soočali s hudimi stresorji in poskušamo uporabiti podobne strategije reševanja. Pomaga nam lahko pogovor z bližnjo osebo, ki ji lahko zaupamo naše občutke in misli po stresnem dogodku ter jo prosimo za poslušanje in podporo.
Akutna stresna reakcija sama po sebi ne zahteva običajnega zdravljenja s strani strokovnjakov duševnega zdravja. Kadar pa stresen odziv prerašča v prilagoditveno ali posttravmatsko motnjo je potrebno poiskati strokovno pomoč.
Več o stresu in spoprijemanju z njim:
- Zloženka Stres – spoprimimo se z njim
- spletna stran NIJZ o tem Kako strese stres
- spletna stran NIJZ o Obvladovanju stresa
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej. o tem Kaj je stres in katere so s stresom povezane motnje
