Aspergerjev sindrom
Tekom odraščanja pridobivamo različne izkušnje s svetom, ki lahko spodbujajo ali zavirajo naš razvoj. Razvoj sposobnosti se med otroki razlikuje, saj vsak v svojem ritmu dosegajo mejnike v razvoju. Tempa razvoja zato ne smemo primerjati med otroki, dokler se nahajajo znotraj območja normativnega razvoja. Včasih lahko otroci iz različnih razlogov odstopajo od običajnega razvoja, vendar to še ne pomeni, da gre za razvojni zaostanek, primanjkljaj ali razvojno motnjo. Hkrati se tudi isti otroci na različnih področjih ne razvijajo enakomerno hitro. Primeri normalnih razvojnih odstopanj so kasnejši pojav prvih izgovorjenih besed, dviganja glave, plazenja, prvih korakov ali drugih razvojnih mejnikov, ki se pojavijo znotraj dveh standardnih deviacij od povprečnega razvoja otroka za njegovo starost.
Pervazivne razvojne motnje pa odražajo specifična odstopanja in znatne zaostanke v razvoju, ki jih sicer lahko omilimo z nekaterimi prilagoditvami, vendar jih ne moremo dokončno odpraviti, saj gre za vseživljenjsko stanje. So skupina motenj, ki označujejo težave in zamude v razvoju osnovnih socialnih veščin, poleg tega pa sta zanje značilni tudi ozka usmerjenost zanimanj in ponavljajoče se stereotipno vedenje. Ti znaki se pojavijo zgodaj v razvoju in so kljub prilagoditvam prisotni celotno življenje. Pervazivne razvojne motnje se kažejo skozi razmišljanje, domišljijo, govor in vedenje, kar otežuje vsakodnevno delovanje v socialnem okolju (npr. vrtcu, šoli).
Kljub temu, da razvojnih motenj ne moremo odpraviti, lahko tako otroci kot odrasli razvijejo nekatere prilagoditve, ki jim pomagajo pri samostojnem življenju v družbi. Ob tem vsi posamezniki z diagnozo razvojne motnje ne kažejo enake stopnje težav, saj se med seboj razlikujejo glede na širok spekter motnje. Posamezniki z blažjo izraženostjo težav lahko v svojem okolju ob minimalnih prilagoditvah delujejo dokaj samostojno in neodvisno od pomoči drugih. Posamezniki s težjimi znaki pa kljub prilagoditvam potrebujejo dolgoročno nego in spremljanje. Zaradi tega je pomembno, da izhajamo iz edinstvenosti vsakega posameznika in njegovih zmožnosti ne posplošujemo preko vseh pervazivnih razvojnih motenj. Najpogostejša pervazivna razvojna motnja je Motnja avtističnega spektra, kamor se uvrščata avtizem in Aspergerjev sindrom. V nadaljevanju so predstavljene nekatere značilnosti Aspergerjevega sindroma.
Osnovne značilnosti
Aspergerjev sindrom je motnja na avtističnem spektru, za katero so značilni primanjkljaji socialnih veščin in stereotipno ponavljajoče se vedenje. Kaže se skozi značilen način razumevanja sveta in odzivanja v socialnih situacijah. Čeprav imajo posamezniki z Aspergerjevim sindromom željo po druženju z ljudmi okoli sebe, kažejo težave pri vzpostavljanju socialnih stikov, zaradi česar se od družbe lahko raje umaknejo. Od avtizma se Aspergerjev sindrom razlikuje po tem, da imajo posamezniki dobro ohranjene govorne in intelektualne zmožnosti, zaradi česar so težave običajno prepoznane kasneje kot pri avtizmu.
Znaki Aspergerjevega sindroma so lahko izraženi blago, zmerno ali hudo, od česar je odvisno kakšne prilagoditve bo posameznik potreboval, da bo lahko čim bolj samostojno deloval v družbi. Kljub omejitvam lahko osebe z Aspergerjevim sindromom kažejo izjemne sposobnosti na nekaterih področjih kot so dolgoročni spomin, visoka osredotočenost, vztrajnost, matematične sposobnosti, natančno in poglobljeno znanje o določeni temi, za katero se zanimajo … Čeprav je Aspergerjev sindrom vseživljenjska motnja, večina posameznikov razvije prilagoditve ali uporablja pripomočke, ki jim pomagajo pri soočanju z ovirami.
Pogosti simptomi in znaki
Na Aspergerjev sindrom lahko kažejo nekateri tipični simptomi in znaki kot so:
- motorične težave oz. telesna nerodnost (npr. slabša koordinacija, ravnotežje ali fina motorika, neobičajna telesna drža),
- senzorna občutljivost (npr. skrivanje pred močnimi zvoki, svetlobo, okusi, vonji in dotiki ali pa premajhna občutljivost na zunanje dražljaje),
- ozka zanimanja, usmerjena na specifično področje, s katerim se obsesivno ukvarjajo,
- natančnost, redoljubnost in vztrajanje pri vzpostavljenih rutinah ter ritualih,
- težave ob razumevanju abstraktnih pomenov humorja, sarkazma, gest, metafor,
- težavno vživljanje v druge osebe (npr. težave ob tolmačenju čustev ljudi okoli sebe),
- težave pri vključevanju v pogovor ali sklepanju prijateljstev.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
K razvoju Aspergerjevega sindroma pripomore kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Ti se med seboj prepletajo in povzročajo spremembe v razvoju možganov, zaradi česar posamezniki z Aspergerjevim sindromom nekoliko drugače procesirajo informacije o svetu. Natančen vzrok motnje zaenkrat še ni odkrit, zato tudi ne obstaja »zdravilo«, ki bi sindrom lahko popolnoma odpravilo.
Dokazano pa je, da Aspergerjev sindrom ni privzgojen ali pridobljen zaradi cepljenja. Osebe z Aspergerjevim sindromom niso same odgovorne za nastanek motnje kot tudi niso krivi njihovi skrbniki ali lokalno okolje. Namesto obtoževanja je bolje, da se usmerimo v zagotovitev ustreznih spodbud in prilagoditev, ki bodo posameznikom z Aspergerjevim sindromom ter njihovim družinam olajšale soočanje z diagnozo.
Primer iz življenja
»Hana obiskuje zadnjo vrtčevsko skupino in bi po pričakovanjih staršev naslednje leto morala vstopiti v šolo. Vzgojiteljici in svetovalna delavka so ob opazovanju Haninega vedenja pred njenim pričetkom šolanja izrazile, da v skupini nekoliko izstopa, saj se vede drugače kot ostali otroci. Vzgojiteljici sta izpostavili, da Hane ne moti, če vsak dan počne iste stvari v enakem zaporedju, saj se igranja z istimi igračami nikakor ne naveliča. Opažata, da jo vsakodnevna rutina celo pomirja. Tudi starši se strinjajo, da ima Hana rada jasno vzpostavljene dnevne rituale, ki ji omogočajo, da točno ve kaj jo čaka v naslednjem trenutku. Kadar se njena rutina nekoliko spremeni, postane nejevoljna in vznemirjena. Svojo razburjenost uravnava s tem, da se ziba na mestu, saj jo to pomirja. Vrstniki jo zaradi tega večkrat zbadajo ali se ji posmehujejo. Kadar so vzgojiteljice želele Hano potolažiti in jo potrepljati po rami, se je močno zdrznila in se skrila v samoten kot. Hana se vzgojiteljicama zdi zelo brihtna punca, čeprav se stežka ujame z ostalimi vrtčevskimi otroki. V družbi sovrstnikov se zdi kot da ne ve kako se vključiti v pogovor zaradi česar izpade nerodno. Zelo se zanima za rastlinje in na pamet pozna vsa latinska imena vrtnih cvetlic, čemur se ljudje okoli nje samo čudijo. Včasih bi o rastlinah lahko govorila tudi po več ur skupaj, čeprav je tematika zanimiva samo njej. Svetovalna delavka je glede na Hanino delovanje v vrtcu posumila znake Aspergerjevega sindroma, zato je staršema svetovala, naj to izpostavita ob obisku pediatra.«
Kdaj in kam po pomoč?
Če pri otroku zaznamo večje težave na socialnem in vedenjskem področju ob dobro razvitih govornih zmožnostih, se o tem lahko posvetujemo z otrokovim pediatrom ali drugimi strokovnjaki kot so (klinični) psiholog, pedopsihiater, specialni pedagog ipd. Diagnoza Aspergerjevega sindroma lahko sprva družini predstavlja velik šok ali sproži druge neprijetne občutke, kar je običajen način soočanja z diagnozo. Sčasoma se družine navadijo na prilagoditve, ki jih ima oseba z motnjo. Diagnoza lahko pomaga pri razumevanju potreb in vedenja ter osebam z Aspergerjevim sindromom zagotavlja podporo ob vključevanju v skupnost, šolanje in zaposlitev. Čeprav se družine z osebo z Aspergerjevim sindromom lahko soočajo s stigmatizacijo ali nerazumevanjem družbe, se po drugi strani člani družine običajno med seboj močno povežejo in drug drugemu nudijo podporo.
Ob ustreznih prilagoditvah in spodbudah lahko osebe z Aspergerjevim sindromom živijo kakovostno in samostojno življenje. Čeprav motnja ni ozdravljiva, lahko omejitve, ki jih prinaša omilimo z ustreznimi spodbudami in potrpežljivim odnosom do posameznika, ko se sooča s težavami. Na voljo so različni pristopi za vključevanje osebe z Aspergerjevim sindromom v izobraževanje, delo ali družbo v splošnem in so pretežno usmerjeni na področje komunikacije, vedenja in prehrane.
Več o motnjah avtističnega spektra in pomoči:
- spletna stran Zveze za avtizem Slovenija
- Svetovalnica za avtizem
- zloženka Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov
