Depresija
Vsi ljudje smo kdaj polni energije in dobre volje, včasih pa se počutimo potrte in nejevoljne. Naše razpoloženje se tekom dneva spreminja glede na notranje (npr. telesno počutje) in zunanje dejavnike (npr. stres, različni dogodki in situacije), saj smo na vsakodnevni ravni soočeni z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na naše razpoloženje. Nihanje razpoloženja je nekaj povsem običajnega in tudi prehodno slabo psihično počutje je naravni človekov odziv na pomembne izgube, razočaranje ali druge težke situacije.
Občasno otožnost skušajmo sprejeti kot del življenja oz. način obrambe, ki nam pomaga pri tem, da predelamo obremenjujoče življenjske okoliščine, s katerimi se soočamo v tistem trenutku. Občasna potrtost običajno spontano mine takrat, ko se razrešijo zunanje okoliščine ali notranji konflikti. Slabše počutje, žalost ali slabša energetska opremljenost so zato občasno lahko dobrodošla obramba, ki nam pomaga pri tem, da se ustavimo, premislimo, zazremo vase in predelamo obremenjujoče doživljanje. Za to je največkrat potreben čas. Vsako občutenje žalosti zato ni »bolezensko« oz. »nenormalno« stanje, ki bi ga morali na vsak način odpraviti, temveč je del široke palete čustev, ki jih ljudje doživljamo.
O razpoloženjskih duševnih motnjah pa govorimo, kadar je nihanje našega počutja pretirano, negativno razpoloženje pa traja daljše časovno obdobje ali se pojavlja brez jasnih razlogov. Motnje razpoloženja vplivajo na naše čustvovanje in mišljenje ter so najpogostejše duševne motnje v današnji družbi. Ljudem z motnjami razpoloženja je skupno to, da je njihovo čustvovanje tako intenzivno in spreminjajoče, da močno ovira vsakodnevno delovanje. To čustvovanje je lahko pretirano negativno, lahko pa tudi moteče pozitivno (npr. nenehna vznesenost, energičnost). Vse to pa posameznik z motnjami razpoloženja težko nadzira in obvladuje. Kljub temu pa so razpoloženjske duševne motnje popolnoma obvladljive. K razpoloženjskim duševnim motnjam uvrščamo depresijo in bipolarno motnjo razpoloženja. Med seboj se razlikujeta po nekaterih osnovnih značilnostih.
Osnovne značilnosti
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde in nejevolje, hkrati pa se nismo zmožni razvedriti in uživati ob veselih dogodkih v življenju. Depresivna motnja se lahko pojavi hitro ali pa se razvija postopoma in traja od nekaj tednov do več mesecev in let, kadar ni ustrezno obravnavana. Glede na intenzivnost in število depresivnih obdobij ločimo različne vrste depresije – od blage, pri kateri lahko še opravljamo vsakodnevne obveznosti, do zmerne in hude depresije, ki močno posega na različna področja našega življenja (npr. šolanje, delo, medosebni odnosi). Depresija se lahko ponavlja ali pa doživimo zgolj eno depresivno epizodo. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, vse od otroštva in mladostništva, preko odraslosti, v obporodnem obdobju ali starosti.
Negativna čustva pri depresiji trajajo dolgo časa, pojavijo pa se brez posebnega razloga in ne izzvenijo sama od sebe. Ob njih imamo lahko občutek, da nas v celoti preplavljajo in nam onemogočajo, da bi čutili zadovoljstvo na različnih področjih življenja. Zaradi tega močno vplivajo na kakovost našega življenja. Vse to nam povzroča veliko stisko, zato lahko pričnemo razmišljati o načinih, kako bi to trpljenje ustavili. Takrat lahko pomislimo na smrt kot edini izhod iz težav, zato se naše misli lahko stopnjujejo do točke, ko razmišljamo o samomoru. Kljub temu, da si ne želimo vzeti življenja in umreti, je stiska lahko tako močna, da jo na vsak način želimo ustaviti. Čeprav se nam v tistem trenutku samomor morda zdi edini izhod, je z ustrezno strokovno pomočjo možno izstopiti iz tovrstnega doživljanja.
Pogosti simptomi in znaki
Depresija se lahko kaže skozi nekatere tipične simptome in znake kot so:
- intenzivna vsakodnevna otožnost, ki ne preneha,
- nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev (npr. veselje, radost, navdušenost),
- psihična napetost, tesnoba in razdražljivost,
- motnje koncentracije in pozornosti,
- občutki nemoči, manjvrednosti in krivde,
- negativne misli (npr. »sem nevreden/a vseh dobrih stvari v življenju«),
- izguba zanimanja za ljudi ali dejavnosti, ki so nas včasih osrečevale,
- umik v samoto,
- telesni znaki (npr. cmok v grlu, jok, spremembe apetita, utrujenost) in bolečine,
- upočasnjenost gibanja,
- moteno spanje (npr. nočno prebujanje, nespečnost),
- pomanjkanje smisla v življenju,
- misli o smrti in samomoru.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Vzroki za nastanek depresije so različni in se med seboj prepletajo. Razdelimo jih lahko v 3 sklope, in sicer dejavnike nagnjenosti k depresiji (npr. depresija v družini, kronične telesne bolezni), sprožilne dejavnike (npr. pomembna izguba, ločitev od bližnje osebe) in vzdrževalne dejavnike (npr. težave v medosebnih odnosih, brezposelnost). Depresija se lahko pojavi ne glede na našo uspešnost v šoli, službi ali življenju nasploh. Za njen razvoj se zato ne smemo kriviti, sramovati ali se obtoževati. Opomnimo se, da depresija ni posledica »šibkega« karakterja ali pomanjkanja volje in na njen nastanek lahko le malo vplivamo sami. Pomembno je, da se opolnomočimo za tisto, kar je v naši moči – to je iskanje pomoči in poskus obvladovanja depresije.
Primer iz življenja
»Jana je poročena ženska srednjih let in je po poklicu računovodkinja. V zadnjih štirih mesecih pri sebi opaža, da se nenehno počuti slabo in otožno. Ob tem nikakor ne more najti vzroka za svojo žalost, saj ima prijetno družino, dobro službo, podporne prijateljice in ljubečega moža. Ni ji jasno, zakaj je kljub pozitivnim dogodkom v njenem življenju (npr. poroka najmlajše hčere, priznanje za uspeh v službi, nov avto) vse bolj potrta. Občutek ima, da se nima v življenju ničesar več veseliti, čeprav ji vsi nenehno govorijo, kako zavidljivo življenje ima. Še lani poleti je imela dovolj energije, da je pretekla vaški maraton, sedaj pa se ji zdi, kot da še na bližnji hrib ne bi mogla priti. Vse bolj se zapira vase in gre poredko od doma. Vsakodnevni opravki na pošti, banki, bencinski črpalki ali drugod ji predstavljajo velik napor, za katerega ne ve ali ga je zmožna prenesti. Včasih se je skoraj vsako jutro zbudila z zanosom za nov dan in jutranjo rutino, ko se je lepo uredila in odpravila v službo, sedaj pa nima moči niti za urejanje pričeske. Po glavi ji rojijo mučne misli o tem, kako šibka in ničvredna je, saj marsikdo nima tako uspešne kariere in družine kot jo ima sama. Krivi se, da si vseh lepih stvari okoli sebe ne zasluži in jih ne zna ceniti. Tudi njeni bližnji opažajo, da se je v zadnjem letu močno spremenila, zato jih zanjo vse bolj skrbi. Ponudili so, da jo odpeljejo k zdravniku, ki pa na fizičnem nivoju ni odkril nič posebnega, saj njeni izvidi kažejo, da je popolnoma zdrava. Jana zaradi vsega tega ne ve kaj naj stori. Včasih pomisli na to, kako je njeno življenje v zadnjem času postalo nevzdržno in si to trpljenje želi na vsak način končati. Zaradi tega je pomislila tudi na to kako bi bilo, če bi si vzela življenje. Teh misli se je močno ustrašila in se zaradi njih začela še bolj kriviti in zaničevati. Počuti se močno ujeto v svoje negativno razmišljanje in čustva ter ne ve kako iz tega izstopiti.«
Kdaj in kam po pomoč?
Kadar neprijetna čustva vztrajajo dlje časa, si lahko pomagamo z vzpostavljanjem vsakodnevne rutine, ki nas spodbuja k delovanju in raziskovanju našega počutja. Pri spoznavanju sebe si lahko pomagamo s pisanjem dnevnika razpoloženja, kamor vsak dan beležimo dogodke in počutje ob njih. V veliko oporo so nam lahko bližnje osebe, s katerimi delimo svoje občutke in doživljanje. Pomaga nam lahko tudi obiskovanje psihosocialnega svetovanja ali psihoterapije, kjer odkrivamo svoje vzorce doživljanja sveta in skušamo vzpostavljati bolj pozitiven odnos do sebe.
Kadar pa je depresija že tako huda, da ovira naše vsakodnevno delovanje, je potrebno poiskati strokovno pomoč pri kliničnem psihologu in/ali psihiatru. Pomoč strokovnjaka s področja duševnega zdravja je vedno potrebno poiskati v primeru samomorilnih misli ali vedenja. V primeru zmerne ali hude depresije (z ali brez samomorilnih teženj) je potrebno zdravljenje z zdravili (antidepresivi), ki pomagajo izboljšati počutje do te mere, da lažje opravljamo vsakodnevne obveznosti in delujemo v družbi. Hkrati je pri zdravljenju depresije potrebno tudi spodbujanje nam prijetnih dejavnosti, v katerih uživamo in se jih veselimo (npr. vrtnarjenje, planinstvo, peka, ročna dela). Ti nam ob padcih razpoloženja lahko predstavljajo oporo pred tem, da ne zapademo ponovno v krog negativnih vzorcev mišljenja. Po depresiji si lahko ponovno opomoremo, če si pravočasno poiščemo ustrezno pomoč.
Več o depresiji:
- priročnik Depresija in bipolarna motnja razpoloženja
- priročnik Ko te strese stres
- Vodič po motnjah razpoloženja
- Depresija – prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej.
- psihoedukativna delavnica Podpora pri spoprijemanju z depresijo (Skupaj za zdravje)
- zgodba o depresiji
- zanimivosti o depresiji
- angleška spletna stran Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (NIMH)
