Pogoste duševne težave in motnje

Depresija

Vsi ljudje smo kdaj polni energije in dobre volje, včasih pa se počutimo potrte in nejevoljne. Naše razpoloženje se tekom dneva spreminja glede na notranje (npr. telesno počutje) in zunanje dejavnike (npr. stres, različni dogodki in situacije), saj smo na vsakodnevni ravni soočeni z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na naše razpoloženje. Nihanje razpoloženja je nekaj povsem običajnega in tudi prehodno slabo psihično počutje je naravni človekov odziv na pomembne izgube, razočaranje ali druge težke situacije.

Občasno otožnost skušajmo sprejeti kot del življenja oz. način obrambe, ki nam pomaga pri tem, da predelamo obremenjujoče življenjske okoliščine, s katerimi se soočamo v tistem trenutku. Občasna potrtost običajno spontano mine takrat, ko se razrešijo zunanje okoliščine ali notranji konflikti. Slabše počutje, žalost ali slabša energetska opremljenost so zato občasno lahko dobrodošla obramba, ki nam pomaga pri tem, da se ustavimo, premislimo, zazremo vase in predelamo obremenjujoče doživljanje. Za to je največkrat potreben čas. Vsako občutenje žalosti zato ni »bolezensko« oz. »nenormalno« stanje, ki bi ga morali na vsak način odpraviti, temveč je del široke palete čustev, ki jih ljudje doživljamo.

O razpoloženjskih duševnih motnjah pa govorimo, kadar je nihanje našega počutja pretirano, negativno razpoloženje pa traja daljše časovno obdobje ali se pojavlja brez jasnih razlogov. Motnje razpoloženja vplivajo na naše čustvovanje in mišljenje ter so najpogostejše duševne motnje v današnji družbi. Ljudem z motnjami razpoloženja je skupno to, da je njihovo čustvovanje tako intenzivno in spreminjajoče, da močno ovira vsakodnevno delovanje. To čustvovanje je lahko pretirano negativno, lahko pa tudi moteče pozitivno (npr. nenehna vznesenost, energičnost). Vse to pa posameznik z motnjami razpoloženja težko nadzira in obvladuje. Kljub temu pa so razpoloženjske duševne motnje popolnoma obvladljive. K razpoloženjskim duševnim motnjam uvrščamo depresijo in bipolarno motnjo razpoloženja. Med seboj se razlikujeta po nekaterih osnovnih značilnostih.

Osnovne značilnosti

Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde in nejevolje, hkrati pa se nismo zmožni razvedriti in uživati ob veselih dogodkih v življenju. Depresivna motnja se lahko pojavi hitro ali pa se razvija postopoma in traja od nekaj tednov do več mesecev in let, kadar ni ustrezno obravnavana. Glede na intenzivnost in število depresivnih obdobij ločimo različne vrste depresije – od blage, pri kateri lahko še opravljamo vsakodnevne obveznosti, do zmerne in hude depresije, ki močno posega na različna področja našega življenja (npr. šolanje, delo, medosebni odnosi). Depresija se lahko ponavlja ali pa doživimo zgolj eno depresivno epizodo. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, vse od otroštva in mladostništva, preko odraslosti, v obporodnem obdobju ali starosti.

Negativna čustva pri depresiji trajajo dolgo časa, pojavijo pa se brez posebnega razloga in ne izzvenijo sama od sebe. Ob njih imamo lahko občutek, da nas v celoti preplavljajo in nam onemogočajo, da bi čutili zadovoljstvo na različnih področjih življenja. Zaradi tega močno vplivajo na kakovost našega življenja. Vse to nam povzroča veliko stisko, zato lahko pričnemo razmišljati o načinih, kako bi to trpljenje ustavili. Takrat lahko pomislimo na smrt kot edini izhod iz težav, zato se naše misli lahko stopnjujejo do točke, ko razmišljamo o samomoru. Kljub temu, da si ne želimo vzeti življenja in umreti, je stiska lahko tako močna, da jo na vsak način želimo ustaviti. Čeprav se nam v tistem trenutku samomor morda zdi edini izhod, je z ustrezno strokovno pomočjo možno izstopiti iz tovrstnega doživljanja.  

Pogosti simptomi in znaki

Depresija se lahko kaže skozi nekatere tipične simptome in znake kot so:

  • intenzivna vsakodnevna otožnost, ki ne preneha,
  • nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev (npr. veselje, radost, navdušenost),
  • psihična napetost, tesnoba in razdražljivost,
  • motnje koncentracije in pozornosti,
  • občutki nemoči, manjvrednosti in krivde,
  • negativne misli (npr. »sem nevreden/a vseh dobrih stvari v življenju«),
  • izguba zanimanja za ljudi ali dejavnosti, ki so nas včasih osrečevale,
  • umik v samoto,
  • telesni znaki (npr. cmok v grlu, jok, spremembe apetita, utrujenost) in bolečine,
  • upočasnjenost gibanja,
  • moteno spanje (npr. nočno prebujanje, nespečnost),
  • pomanjkanje smisla v življenju,
  • misli o smrti in samomoru.

Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav

Vzroki za nastanek depresije so različni in se med seboj prepletajo. Razdelimo jih lahko v 3 sklope, in sicer dejavnike nagnjenosti k depresiji (npr. depresija v družini, kronične telesne bolezni), sprožilne dejavnike (npr. pomembna izguba, ločitev od bližnje osebe) in vzdrževalne dejavnike (npr. težave v medosebnih odnosih, brezposelnost). Depresija se lahko pojavi ne glede na našo uspešnost v šoli, službi ali življenju nasploh. Za njen razvoj se zato ne smemo kriviti, sramovati ali se obtoževati. Opomnimo se, da depresija ni posledica »šibkega« karakterja ali pomanjkanja volje in na njen nastanek lahko le malo vplivamo sami. Pomembno je, da se opolnomočimo za tisto, kar je v naši moči – to je iskanje pomoči in poskus obvladovanja depresije.

Primer iz življenja

»Jana je poročena ženska srednjih let in je po poklicu računovodkinja. V zadnjih štirih mesecih pri sebi opaža, da se nenehno počuti slabo in otožno. Ob tem nikakor ne more najti vzroka za svojo žalost, saj ima prijetno družino, dobro službo, podporne prijateljice in ljubečega moža. Ni ji jasno, zakaj je kljub pozitivnim dogodkom v njenem življenju (npr. poroka najmlajše hčere, priznanje za uspeh v službi, nov avto) vse bolj potrta. Občutek ima, da se nima v življenju ničesar več veseliti, čeprav ji vsi nenehno govorijo, kako zavidljivo življenje ima. Še lani poleti je imela dovolj energije, da je pretekla vaški maraton, sedaj pa se ji zdi, kot da še na bližnji hrib ne bi mogla priti. Vse bolj se zapira vase in gre poredko od doma. Vsakodnevni opravki na pošti, banki, bencinski črpalki ali drugod ji predstavljajo velik napor, za katerega ne ve ali ga je zmožna prenesti. Včasih se je skoraj vsako jutro zbudila z zanosom za nov dan in jutranjo rutino, ko se je lepo uredila in odpravila v službo, sedaj pa nima moči niti za urejanje pričeske. Po glavi ji rojijo mučne misli o tem, kako šibka in ničvredna je, saj marsikdo nima tako uspešne kariere in družine kot jo ima sama. Krivi se, da si vseh lepih stvari okoli sebe ne zasluži in jih ne zna ceniti. Tudi njeni bližnji opažajo, da se je v zadnjem letu močno spremenila, zato jih zanjo vse bolj skrbi. Ponudili so, da jo odpeljejo k zdravniku, ki pa na fizičnem nivoju ni odkril nič posebnega, saj njeni izvidi kažejo, da je popolnoma zdrava. Jana zaradi vsega tega ne ve kaj naj stori. Včasih pomisli na to, kako je njeno življenje v zadnjem času postalo nevzdržno in si to trpljenje želi na vsak način končati. Zaradi tega je pomislila tudi na to kako bi bilo, če bi si vzela življenje. Teh misli se je močno ustrašila in se zaradi njih začela še bolj kriviti in zaničevati. Počuti se močno ujeto v svoje negativno razmišljanje in čustva ter ne ve kako iz tega izstopiti.«

Kdaj in kam po pomoč?

Kadar neprijetna čustva vztrajajo dlje časa, si lahko pomagamo z vzpostavljanjem vsakodnevne rutine, ki nas spodbuja k delovanju in raziskovanju našega počutja. Pri spoznavanju sebe si lahko pomagamo s pisanjem dnevnika razpoloženja, kamor vsak dan beležimo dogodke in počutje ob njih. V veliko oporo so nam lahko bližnje osebe, s katerimi delimo svoje občutke in doživljanje. Pomaga nam lahko tudi obiskovanje psihosocialnega svetovanja ali psihoterapije, kjer odkrivamo svoje vzorce doživljanja sveta in skušamo vzpostavljati bolj pozitiven odnos do sebe.

Kadar pa je depresija že tako huda, da ovira naše vsakodnevno delovanje, je potrebno poiskati strokovno pomoč pri kliničnem psihologu in/ali psihiatru. Pomoč strokovnjaka s področja duševnega zdravja je vedno potrebno poiskati v primeru samomorilnih misli ali vedenja. V primeru zmerne ali hude depresije (z ali brez samomorilnih teženj) je potrebno zdravljenje z zdravili (antidepresivi), ki pomagajo izboljšati počutje do te mere, da lažje opravljamo vsakodnevne obveznosti in delujemo v družbi. Hkrati je pri zdravljenju depresije potrebno tudi spodbujanje nam prijetnih dejavnosti, v katerih uživamo in se jih veselimo (npr. vrtnarjenje, planinstvo, peka, ročna dela). Ti nam ob padcih razpoloženja lahko predstavljajo oporo pred tem, da ne zapademo ponovno v krog negativnih vzorcev mišljenja. Po depresiji si lahko ponovno opomoremo, če si pravočasno poiščemo ustrezno pomoč.

Več o depresiji:

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content