Posledice možganskih poškodb ali vnetja možganov
Možgani so središče, iz katerega izhaja naše vedenje in počutje, zato lahko sprememba v njihovem delovanju vodi k različnim okvaram spomina, pozornosti, osredotočenosti, načrtovanja, reševanja problemov. Poleg tega njihova oškodovanost lahko povzroča čustvene, razpoloženjske in vedenjske spremembe ter težave pri zaznavanju resničnosti. Slabše delovanje možganov lahko povzročijo različni dejavniki kot so bolezen, poškodba, zastrupitve, uživanje psihoaktivnih snovi in staranje.
Duševne motnje imajo lahko poznan ali neznan vzrok nastanka. Pri večini duševnih motenj razlog za nastanek ni jasen, saj k njihovem razvoju pripomore več različnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo – od genetskih do okoljskih in drugih ne-podedovanih lastnosti. Duševne težave pa pogosto povzroča organski oz. telesni vzrok in takrat govorimo o organskih duševnih motnjah. Zanje se uporabljajo tudi druga imenovanja kot so nevrokognitivne motnje ali organski psihosindrom. Poškodba ali bolezen možganov je lahko prirojena ali pa pridobljena tekom življenja zaradi padcev, udarcev, bolezni ali različnih telesnih bolezni (npr. hormonsko neravnovesje). Zaradi velike raznolikosti teh motenj moramo k vsakemu posameznemu primeru pristopati prilagojeno. Med organske duševne motnje uvrščamo demenco (npr. Alzheimerjeva bolezen), delirij in posledice možganskih poškodb. V nadaljevanju so opisane nekatere osnovne značilnosti posledic možganske poškodbe in vnetja.

Osnovne značilnosti
Pri možganski poškodbi oz. pokomocijskem sindromu gre za poškodbo glave, ki običajno povzroči omotičnost ter kratko izgubo zavesti ali spomina v času poškodbe. Ob blagi poškodbi možganov simptomi minejo v roku nekaj tednov, če pa trajajo dlje časa gre za hujšo poškodbo možganov, ki zahteva strokovno spremljanje in obravnavo. Hujše posledice poškodbe se lahko pojavijo tudi prikrito, čeprav navzven ne kažemo znakov poškodbe. Ob močnem udarcu lahko možgani kljub varovalni možganski tekočini zanihajo, kar lahko povzroči pretres možganov. Pri pretresu ne pride do strukturnih sprememb v možganih, vendar se lahko pojavijo nekateri neprijetni simptomi kot so glavobol, slabost, siljenje na bruhanje ter slabšanje spomina in pozornosti. Vsi ti simptomi lahko kažejo na slabši pretok krvi v možganih, ki oslabi delovanje možganov. Celotno dogajanje v telesu se lahko hitro poslabšuje in je v primeru ne ukrepanja za posameznika usodno, zato moramo ob morebitnih simptomih nemudoma poiskati medicinsko pomoč. Takojšnje ukrepanje je nujno tudi ob stopnjevanju simptomov nekaj dni po poškodbi.
Vnetje možganov oz. encefalitis pa pomeni okužbo možganov, zaradi česar lahko možgani otečejo. Pri tem lahko ločimo vnetje samih možganov, kar imenujemo encefalitis in vnetje možganskih ovojnic, čemur pravimo meningitis. Zanj so značilne znatne spremembe vedenja, brezvoljnost, razdražljivost ter motnje spanja in drugih navad. Vnetje ima v drugih delih telesa sicer lahko varovalno vlogo, pri vnetju možganov pa predstavlja nevarno zdravstveno stanje, saj možgane omejuje lobanjska kost, ki ob oteklih možganih poviša tlak v glavi.
Pogosti simptomi in znaki
Posledice možganskih poškodb ali vnetij se lahko kažejo na telesni, kognitivni, vedenjski ali čustveni ravni. Ob tem so znaki in simptomi odvisni od predela in obsega poškodbe ali vnetja, vselej pa je prisotna zmanjšana zmožnost za vsakodnevno delovanje.
V splošnem na možgansko oškodovanost lahko kažejo nekateri opozorilni znaki kot so:
- telesni znaki (npr. glavobol, omotica, slabost, utrujenost, utrudljivost, povišana telesna temperatura),
- težave s čutili (npr. zamegljen ali dvojni vid, občutljivost na zunanje dražljaje kot sta svetloba in ropot),
- težave v vsakodnevnem delovanju (npr. okrnjena pozornost in osredotočenost, spominske težave, počasnejši miselni tok),
- hitre spremembe v čustvovanju (npr. razdražljivost in labilnost),
- kronična bolečina.
Če simptomi in znaki možganske poškodbe v času nekaj mesecev izzvenijo, to kaže na blago možgansko oškodovanost. Večina teh oseb sčasoma popolnoma okreva in lahko hitro nadaljuje s predhodnim ritmom življenja. Daljše vztrajanje simptomov (od treh mesecev dalje) pa lahko kaže na hujšo oškodovanost možganov, zato je takrat priporočljivo obiskati strokovnjaka – npr. osebnega zdravnika, ki nas bo napotil naprej.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Do možganske poškodbe lahko privedejo padci, udarci, prometne nesreče, epileptični napadi ter poškodbe ob športu ali delu. Slednje lahko povzroči blažje ali hujše poškodbe možganov, komo, pretres možganov, možganske krvavitve ali celo invalidnost. Poškodbe glave tekom življenja so še posebej pogoste pri starejših osebah ali športnikih s kontaktnimi ali adrenalinskimi dejavnostmi, vendar se običajno izidejo le z blažjim glavobolom. Do okvare možganov pa lahko pride tudi zaradi vnetij, ki so lahko bakterijska ali virusna (npr. ugriz okuženega klopa).
Na potek in obseg posledic možganske poškodbe ali vnetja vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi vpliv okolja v katerem človek živi, njegova želja po učenju … Posledice poškodbe ali vnetja možganov lahko dodatno poslabšajo nezdrav življenjski slog, stresne življenjske okoliščine, zloraba psihoaktivnih snovi in duševne motnje kot je depresija. Kljub trajnim poškodbam možganskega tkiva velja, da lahko ljudje z možganskimi poškodbami okrevajo na številnih področjih svojega življenja.
Primer iz življenja
»Goran od mladostništva dalje trenira kontaktni nogomet. Čeprav se tam učijo spretnosti, ki jim pomagajo pri obrambi udarcev, so ti prisotni skoraj na vsakem treningu. Na neki pomembni tekmi je Goran utrpel močan napad tekmeca, ki ga ni pričakoval. Takrat je padel po tleh in močno se mu je zvrtelo. Naslednjih trenutkov po padcu se ne spomni in sotekmovalci so mu povedali, da je dolgo časa prihajal k sebi. Nekaj dni po tem je Goran pri sebi opazil, da se v službi izredno težko osredotoči in včasih se mora ob enostavnih izračunih močno potruditi, da jih izpelje do konca. Sodelavci ga tudi večkrat opozorijo na napake ob delu, čeprav je od nekdaj veljal za natančnega in vestnega zaposlenega. Zadnje čase je zaradi tega nejevoljen in potrt. Velikokrat po službi počiva, saj ga boli glava in je hitro utrujen. Med vožnjo avtomobila se mu pogosto zvrti ali ga sili na bruhanje. Zaradi teh simptomov se je Goran odločil obiskati zdravnika, ki ga je napotil na slikanje glave. Tam so ugotovili, da je utrpel blažjo možgansko poškodbo, zato so mu svetovali veliko počitka in predpisali zdravila proti glavobolu.«
Kdaj in kam po pomoč?
Strokovna obravnava možganske poškodbe je prilagojena samim simptomom, ki jih posameznik izraža v določenem obdobju. Enake okvare možganov lahko pri različnih ljudeh sprožijo različne simptome, zato mora biti zdravljenje posebej prilagojeno vsakemu posamezniku glede na vrsto in razsežnost poškodbe. Pri tem so posledice možganske poškodbe lahko povsem očitne (npr. izguba vida ali sluha, nezavest) ali pa prikrite in jih zato hitro spregledamo. Zavedati se moramo, da so posledice možganskih poškodb ali vnetij trajna stanja, zato zahtevajo tudi dolgoročno zdravljenje, spremljanje in rehabilitacijo.
Prvi korak ob obravnavi možganske poškodbe ali vnetja je ugotavljanje predela in razsežnosti poškodovanosti s strani strokovnjakov – nevrologov in kliničnih psihologov (npr. preko rentgenskega slikanja, izvajanja testov zmožnosti). Temu sledi načrtovanje prilagoditev in zdravljenja. Ob tem glavni pristop predstavlja psihosocialna rehabilitacija, ki spodbuja k uporabi svojih močnih področij za doseganje samostojnega in kakovostnega življenja, skupaj s podporo strokovnjakov in okolice. Priporočljivo je, da osebe z možgansko poškodbo v svoje življenje vnesejo nekatere prilagoditve (npr. uporaba pripomočkov za vid, sluh ali organizacijo), ki jim pomagajo pri tem, da karseda nemoteno nadaljujejo z življenjem pred poškodbo možganov. Poleg tega morajo skrbeti tudi za ohranjanje zdravega življenjskega sloga. Za blaženje simptomov se lahko uporabljajo nekatera zdravila glede na to, katere težave se kažejo pri vsakem posamezniku. Ob soočanju s težavami zaradi možganske poškodbe ali vnetja se lahko po pomoč obrnemo k zdravniku, medicinskim sestram, fizioterapevtom, delovnim terapevtom, psihologom, psihiatrom ali drugim zdravstvenim delavcem skupaj s podporo svojcev.
Življenje osebe z možgansko poškodbo lahko pomembno vpliva na kakovost njenega življenja kot tudi na življenje bližnjih oseb, ki zaradi pomoči lahko postanejo preobremenjeni. Zaradi čustvenih posledic, ki jih možganska poškodba prinese osebi s poškodbo in njenim svojcem, se lahko vsi skupaj ali posamično udeležijo psihološkega svetovanja ali psihoterapije, ki nudi čustveno razbremenitev in razvija strategije soočanja s težkimi življenjskimi okoliščinami.