Pogoste duševne težave in motnje

Shizofrenija

Spremembe v našem mišljenju, občutenju ali vedenju so v življenju običajne. Včasih se nam lahko zgodi, da naše čutne zaznave niso enake resničnim dražljajem iz okolja. Poleg tega lahko za kratek čas izgubimo tudi stik z resničnostjo in se počutimo odtujene od samega sebe ali sveta okoli nas. Občasne težave pri ocenjevanju resničnosti torej lahko doživljamo vsi ljudje. Halucinacije in blodnje, ki so značilne za psihotične motnje, lahko sprožijo različni dejavniki kot so zloraba nekaterih psihoaktivnih snovi (npr. droge in alkohol), telesne bolezni in spremembe (npr. poškodbe glave, demenca, epilepsija, stres, izčrpanost, moteno delovanje ščitnice) ali hudi stresni dogodki. Tovrstno doživljanje navadno spremlja hud strah.

Dokler so te spremembe blage in kratkotrajne ter kljub njihovi prisotnosti še naprej lahko uspešno obvladujemo večino življenjskih izzivov, ne gre za psihozo. Kadar pa se zaradi svojih zmotnih prepričanj in zaznav spremeni naše delovanje ali ne zmoremo več delati in vzpostavljati ter vzdrževati običajnih odnosov, pa govorimo o psihotičnih motnjah. Slednje označujejo izgubo stika z resničnostjo in so med bolj stigmatiziranimi duševnimi motnjami. Stigmatizacija se kaže v diskriminatornih vedenjih kot so izogibanje in podcenjevanje v stroki ter javnosti in tudi v samoomejevanju pri doseganju življenjskih ciljev.


Najpogostejša psihotična motnja je shizofrenija, poleg nje pa se v skupino psihotičnih motenj uvrščajo tudi akutne in prehodne psihotične motnje, shizoafektivna motnja (kombinacija shizofrenije in motenj razpoloženja) in blodnjava motnja (doživljanje blodenj brez drugih simptomov shizofrenije). Različne akutne in prehodne psihotične motnje se hitro razvijejo in hitro tudi pojenjajo, medtem ko je shizofrenija duševna motnja, ki se lahko ponavlja in povzroča nekaj življenjskih omejitev. V nadaljevanju so opisane nekatere njene osnovne značilnosti.

Osnovne značilnosti

Shizofrenija je najznačilnejša psihotična motnja pri kateri se pojavljajo različni simptomi kot so blodnje, halucinacije in spremenjeno vedenje. V akutni fazi te bolezni se lahko pojavljajo motnje miselnega toka, zmotna prepričanja in zmotne zaznave (najpogosteje slušne). Pojavi se lahko tudi spremenjeno doživljanje sebe ali sveta okrog nas kar običajno spremljajo občutki strahu in izločenosti.

Dolgotrajna bolezen lahko vodi v zmanjšanje nekaterih funkcionalnih zmožnosti in socialnih dejavnosti. K temu prispeva tudi izogibanje in izločevanje ljudi s to diagnozo. Shizofrenija se sicer lahko uspešno zdravi in tudi okrevanje po njej je večinoma dobro, če uporabljamo sodobne in preverjene načine zdravljenja ter rehabilitacijo. V nasprotnem primeru pa lahko pride tudi do nekaterih upadov na področjih koncentracije in spomina. Ljudje s shizofrenijo v nasprotju s splošnim prepričanjem, ne opuščajo zdravljenja, ker naj ne bi razumeli kaj je z njimi narobe in trmasto vztrajali v svojem svetu, temveč zato, ker je zdravljenje večinoma zahtevno, dolgotrajno, ima neželene učinke in o tem niso zadostno informirani. Kljub temu sodelujejo pri zdravljenju enako dobro kot drugi kronični bolniki. Poglavitni razlog za slabše sodelovanje je neustrezen odnos strokovnjakov do ljudi s shizofrenijo in izogibanje njihovim resničnim življenjskim potrebam.

Pogosti simptomi in znaki

Shizofrenijo spremljajo naslednji znaki in simptomi, ki se delijo v dve skupini.

Pozitivni simptomi (kar motnja prinaša):

  • blodnje (zmotna prepričanja v katere človek neizpodbitno verjame in se vede v skladu z njimi, npr. da nam ljudje okoli nas skušajo škodovati)
  • halucinacije (zmotne zaznave ki niso posledica zunanjih dražljajev, npr. slušne  halucinacije, ko slišimo glasove, ki jih v resnici ni).

Negativni simptomi (kar motnja odvzame):

  • izguba volje in motivacije,
  • slabše čustveno odzivanje,
  • brezvoljnost in umik.

Našteti simptomi lahko vodijo v spremembe vedenja, ki postane previdno in zadržano. V akutni fazi bolezni se lahko pojavijo tudi motnje miselnega toka. Najnevarnejši znak je huda depresivnost ali žalost ob izgubi številnih priložnosti zaradi bolezni in stigmatizacije. Tudi samomor je pri shizofreniji pogost – predvsem zaradi občutka osamljenosti in nerazumevanja.

Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav

Gre za bolezen, ki nastane zaradi prepleta delovanja dednih dejavnikov, občutljivosti in stresa, ki je lahko telesni, psihološki ali ekonomski. Ko se shizofrenija že pojavi, je potrebno sprva omejevati izpostavljenost vsakodnevnemu stresu in omogočiti varno okolje za okrevanje. Začarani krog bolezni, izločanja in socialne stiske lahko poslabša potek bolezni, obratni dejavniki, med njimi predvsem dostop do ustrezne pomoči, zdravljenja in rehabilitacije ter podpora družine pa večinoma omogočajo dobro prognozo.

Primer iz življenja

»Manca je uspešna študentka računalništva, ki se je pred pol leta preselila v prestolnico, da bi lahko pridobila želeno izobrazbo ter dosegla večjo samostojnost s študentskim delom. Sama selitev se ji ni zdela stresna, čeprav je novo življenjsko poglavje od nje zahtevalo veliko prilagajanja zaradi usklajevanja študija in študentskega dela. Doživljati je začela občutke, da ji drugi berejo misli, zaradi česar je bila vse bolj prestrašena in se umikala v svojo sobo. O teh doživljanih si ni upala povedati nikomur, sprva tudi ne domačim, ki pa so sami opazili, da se je njeno vedenje spremenilo in jo zato spraševali po njenem počutju. Počutila se je osamljeno in nerazumljeno. V svoji glavi je začela slišati glasove, ki so ji ukazovali. Takrat je o tem povedala bratu, ki ji je pomagal, da je poiskala zdravniško pomoč. Njeno motnjo je bilo mogoče obvladati z ambulantno obravnavo, vključila se je tudi v program pomoči preko tutorja na svoji fakulteti in se postopno vrnila v študijski proces.

Kdaj in kam po pomoč?

Če se mi ali naši bližnji soočamo s spremenjenim doživljanjem in zaznavanjem, ki traja dlje časa in se odraža tako, da močno moti vsakdan, je potrebno poiskati pomoč. Strokovnjak s področja duševnega zdravja lahko oceni naravo spremenjenega zaznavanja in odloči ali gre za prehodno ali dolgotrajno psihotično doživljanje – kot je to značilno za shizofrenijo. Čeprav je shizofrenija ponavljajoča se duševna motnja, se v večini primerov uspešno zdravi in obvladuje. Večina ljudi s shizofrenijo ob ustrezni strokovni pomoči doživi dolgoročen umik znakov in simptomov ter lahko ponovno živi kakovostno življenje – zaključi šolanje, se uspešno zaposli oz. obdrži službo in zgradi podporno družino.

Razumevanje in obvladovanje težav je ob tem nujen proces, ki zahteva svoj čas. Kadar simptomi še niso preveč izraziti, so nam v pomoč lahko službe v osnovnem zdravstvenem in socialnem varstvu ali Centri za mentalno zdravje. Ob tem je priporočljivo, da se ob doživljanju znakov čimprej obrnemo po pomoč. Proces zdravljenja običajno poteka s pomočjo zdravil (tj. antipsihotikov) ter preko različnih vrst psihoterapije (npr. kognitivno-vedenjska) in psihosocialne rehabilitacije (npr. v skupnosti). Tekom odkrivanja motnje se oceni in spodbuja tudi posameznikova samostojnost ter skrb zase. Včasih je ob diagnozi shizofrenije potrebno tudi začasno zdravljenje v bolnišnici. Pomemben vir izboljšanja je poleg strokovne obravnave tudi socialna opora bližnjih in njihovo razumevanje znakov ter simptomov psihotične motnje. Cilj zdravljenja shizofrenije je ponovna vzpostavitev socialnega ravnovesja (šolanje, zaposlitev), krepitev močnih področij in soočanje z nekaterimi omejitvami zaradi bolezni.

Ob obravnavi shizofrenije se moramo zavedati, da so vzponi in padci tekom zdravljenja običajni. Ne glede na potek moramo biti karseda sodelovalni in upoštevati napotke s strani strokovnjaka. Čeprav se nam na trenutke naše stanje lahko zdi brezupno in brezizhodno, je pomembno, da tako posamezniki s shizofrenijo kot njihovi bližnji ne obupamo in še naprej vztrajamo v procesu rehabilitacije. K učinkovitosti zdravljenja veliko pripomoremo z vzdrževanjem zdravega življenjskega sloga (npr. se odrečemo uživanju psihoaktivnih snovi).

Več informacij o shizofreniji in psihotičnih motnjah:

V pomoč so lahko tudi gradiva:

  • ŠENT. Shizofrenija: Informacija za družine. Ljubljana, 1999.
  • Švab, V. in Kores Plesniča, B. Priročnik o shizofreniji. Didakta. Radovljica, 2010.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content