Shizofrenija
Spremembe v našem mišljenju, občutenju ali vedenju so v življenju običajne. Včasih se nam lahko zgodi, da naše čutne zaznave niso enake resničnim dražljajem iz okolja. Poleg tega lahko za kratek čas izgubimo tudi stik z resničnostjo in se počutimo odtujene od samega sebe ali sveta okoli nas. Občasne težave pri ocenjevanju resničnosti torej lahko doživljamo vsi ljudje. Halucinacije in blodnje, ki so značilne za psihotične motnje, lahko sprožijo različni dejavniki kot so zloraba nekaterih psihoaktivnih snovi (npr. droge in alkohol), telesne bolezni in spremembe (npr. poškodbe glave, demenca, epilepsija, stres, izčrpanost, moteno delovanje ščitnice) ali hudi stresni dogodki. Tovrstno doživljanje navadno spremlja hud strah.
Dokler so te spremembe blage in kratkotrajne ter kljub njihovi prisotnosti še naprej lahko uspešno obvladujemo večino življenjskih izzivov, ne gre za psihozo. Kadar pa se zaradi svojih zmotnih prepričanj in zaznav spremeni naše delovanje ali ne zmoremo več delati in vzpostavljati ter vzdrževati običajnih odnosov, pa govorimo o psihotičnih motnjah. Slednje označujejo izgubo stika z resničnostjo in so med bolj stigmatiziranimi duševnimi motnjami. Stigmatizacija se kaže v diskriminatornih vedenjih kot so izogibanje in podcenjevanje v stroki ter javnosti in tudi v samoomejevanju pri doseganju življenjskih ciljev.
Najpogostejša psihotična motnja je shizofrenija, poleg nje pa se v skupino psihotičnih motenj uvrščajo tudi akutne in prehodne psihotične motnje, shizoafektivna motnja (kombinacija shizofrenije in motenj razpoloženja) in blodnjava motnja (doživljanje blodenj brez drugih simptomov shizofrenije). Različne akutne in prehodne psihotične motnje se hitro razvijejo in hitro tudi pojenjajo, medtem ko je shizofrenija duševna motnja, ki se lahko ponavlja in povzroča nekaj življenjskih omejitev. V nadaljevanju so opisane nekatere njene osnovne značilnosti.
Osnovne značilnosti
Shizofrenija je najznačilnejša psihotična motnja pri kateri se pojavljajo različni simptomi kot so blodnje, halucinacije in spremenjeno vedenje. V akutni fazi te bolezni se lahko pojavljajo motnje miselnega toka, zmotna prepričanja in zmotne zaznave (najpogosteje slušne). Pojavi se lahko tudi spremenjeno doživljanje sebe ali sveta okrog nas kar običajno spremljajo občutki strahu in izločenosti.
Dolgotrajna bolezen lahko vodi v zmanjšanje nekaterih funkcionalnih zmožnosti in socialnih dejavnosti. K temu prispeva tudi izogibanje in izločevanje ljudi s to diagnozo. Shizofrenija se sicer lahko uspešno zdravi in tudi okrevanje po njej je večinoma dobro, če uporabljamo sodobne in preverjene načine zdravljenja ter rehabilitacijo. V nasprotnem primeru pa lahko pride tudi do nekaterih upadov na področjih koncentracije in spomina. Ljudje s shizofrenijo v nasprotju s splošnim prepričanjem, ne opuščajo zdravljenja, ker naj ne bi razumeli kaj je z njimi narobe in trmasto vztrajali v svojem svetu, temveč zato, ker je zdravljenje večinoma zahtevno, dolgotrajno, ima neželene učinke in o tem niso zadostno informirani. Kljub temu sodelujejo pri zdravljenju enako dobro kot drugi kronični bolniki. Poglavitni razlog za slabše sodelovanje je neustrezen odnos strokovnjakov do ljudi s shizofrenijo in izogibanje njihovim resničnim življenjskim potrebam.
Pogosti simptomi in znaki
Shizofrenijo spremljajo naslednji znaki in simptomi, ki se delijo v dve skupini.
Pozitivni simptomi (kar motnja prinaša):
- blodnje (zmotna prepričanja v katere človek neizpodbitno verjame in se vede v skladu z njimi, npr. da nam ljudje okoli nas skušajo škodovati)
- halucinacije (zmotne zaznave ki niso posledica zunanjih dražljajev, npr. slušne halucinacije, ko slišimo glasove, ki jih v resnici ni).
Negativni simptomi (kar motnja odvzame):
- izguba volje in motivacije,
- slabše čustveno odzivanje,
- brezvoljnost in umik.
Našteti simptomi lahko vodijo v spremembe vedenja, ki postane previdno in zadržano. V akutni fazi bolezni se lahko pojavijo tudi motnje miselnega toka. Najnevarnejši znak je huda depresivnost ali žalost ob izgubi številnih priložnosti zaradi bolezni in stigmatizacije. Tudi samomor je pri shizofreniji pogost – predvsem zaradi občutka osamljenosti in nerazumevanja.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Gre za bolezen, ki nastane zaradi prepleta delovanja dednih dejavnikov, občutljivosti in stresa, ki je lahko telesni, psihološki ali ekonomski. Ko se shizofrenija že pojavi, je potrebno sprva omejevati izpostavljenost vsakodnevnemu stresu in omogočiti varno okolje za okrevanje. Začarani krog bolezni, izločanja in socialne stiske lahko poslabša potek bolezni, obratni dejavniki, med njimi predvsem dostop do ustrezne pomoči, zdravljenja in rehabilitacije ter podpora družine pa večinoma omogočajo dobro prognozo.
Primer iz življenja
»Manca je uspešna študentka računalništva, ki se je pred pol leta preselila v prestolnico, da bi lahko pridobila želeno izobrazbo ter dosegla večjo samostojnost s študentskim delom. Sama selitev se ji ni zdela stresna, čeprav je novo življenjsko poglavje od nje zahtevalo veliko prilagajanja zaradi usklajevanja študija in študentskega dela. Doživljati je začela občutke, da ji drugi berejo misli, zaradi česar je bila vse bolj prestrašena in se umikala v svojo sobo. O teh doživljanih si ni upala povedati nikomur, sprva tudi ne domačim, ki pa so sami opazili, da se je njeno vedenje spremenilo in jo zato spraševali po njenem počutju. Počutila se je osamljeno in nerazumljeno. V svoji glavi je začela slišati glasove, ki so ji ukazovali. Takrat je o tem povedala bratu, ki ji je pomagal, da je poiskala zdravniško pomoč. Njeno motnjo je bilo mogoče obvladati z ambulantno obravnavo, vključila se je tudi v program pomoči preko tutorja na svoji fakulteti in se postopno vrnila v študijski proces.
Kdaj in kam po pomoč?
Če se mi ali naši bližnji soočamo s spremenjenim doživljanjem in zaznavanjem, ki traja dlje časa in se odraža tako, da močno moti vsakdan, je potrebno poiskati pomoč. Strokovnjak s področja duševnega zdravja lahko oceni naravo spremenjenega zaznavanja in odloči ali gre za prehodno ali dolgotrajno psihotično doživljanje – kot je to značilno za shizofrenijo. Čeprav je shizofrenija ponavljajoča se duševna motnja, se v večini primerov uspešno zdravi in obvladuje. Večina ljudi s shizofrenijo ob ustrezni strokovni pomoči doživi dolgoročen umik znakov in simptomov ter lahko ponovno živi kakovostno življenje – zaključi šolanje, se uspešno zaposli oz. obdrži službo in zgradi podporno družino.
Razumevanje in obvladovanje težav je ob tem nujen proces, ki zahteva svoj čas. Kadar simptomi še niso preveč izraziti, so nam v pomoč lahko službe v osnovnem zdravstvenem in socialnem varstvu ali Centri za mentalno zdravje. Ob tem je priporočljivo, da se ob doživljanju znakov čimprej obrnemo po pomoč. Proces zdravljenja običajno poteka s pomočjo zdravil (tj. antipsihotikov) ter preko različnih vrst psihoterapije (npr. kognitivno-vedenjska) in psihosocialne rehabilitacije (npr. v skupnosti). Tekom odkrivanja motnje se oceni in spodbuja tudi posameznikova samostojnost ter skrb zase. Včasih je ob diagnozi shizofrenije potrebno tudi začasno zdravljenje v bolnišnici. Pomemben vir izboljšanja je poleg strokovne obravnave tudi socialna opora bližnjih in njihovo razumevanje znakov ter simptomov psihotične motnje. Cilj zdravljenja shizofrenije je ponovna vzpostavitev socialnega ravnovesja (šolanje, zaposlitev), krepitev močnih področij in soočanje z nekaterimi omejitvami zaradi bolezni.
Ob obravnavi shizofrenije se moramo zavedati, da so vzponi in padci tekom zdravljenja običajni. Ne glede na potek moramo biti karseda sodelovalni in upoštevati napotke s strani strokovnjaka. Čeprav se nam na trenutke naše stanje lahko zdi brezupno in brezizhodno, je pomembno, da tako posamezniki s shizofrenijo kot njihovi bližnji ne obupamo in še naprej vztrajamo v procesu rehabilitacije. K učinkovitosti zdravljenja veliko pripomoremo z vzdrževanjem zdravega življenjskega sloga (npr. se odrečemo uživanju psihoaktivnih snovi).
Več informacij o shizofreniji in psihotičnih motnjah:
- Priročnik Najdi svojo pot – Živeti s shizofrenijo (Sinapsa)
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej. ponuja informacije o pomoči sebi in drugim ob soočanju s shizofrenijo
- spletna stran Head to Health (v angleškem jeziku)
- spletna stran HelpGuide (v angleškem jeziku)
V pomoč so lahko tudi gradiva:
- ŠENT. Shizofrenija: Informacija za družine. Ljubljana, 1999.
- Švab, V. in Kores Plesniča, B. Priročnik o shizofreniji. Didakta. Radovljica, 2010.
