Psihosomatska obolenja
Znano je, da telesno zdravje vpliva na duševno zdravje (npr. dolgotrajna telesna bolezen lahko negativno vpliva tudi na duševno zdravje). Prav tako pa tudi težave v duševnem zdravju vplivajo na telesno zdravje, kar imenujemo psihosomatska obolenja oz. motnje.
Osnovne značilnosti
Psihosomatske motnje so stanja telesnih bolezni oz. motenj, ki nimajo specifičnega organskega vzroka v telesu, ampak so posledica vpliva misli in občutkov posameznika na njegovo telo. Kljub temu, da te motnje nimajo organskega izvora, je poleg obravnave duševnih vzrokov potrebno tudi zdravljenje telesnih simptomov.

Zaradi stigmatizacije duševnega zdravja je tudi pri psihosomatskih motnjah pogosto težko zagotoviti učinkovito in pravočasno zdravljenje.
Pogosti simptomi in znaki
Simptomi psihosomatskih motenj se navadno pojavijo, ko se znajdemo pod veliko količino stresa ali se hkrati soočamo z drugimi duševnimi stiskami ali motnjami.
Prvi simptomi psihosomatskih obolenj se najpogosteje kažejo preko naslednjih fizičnih znakov:
• prekomerno potenje,
• hitro utripanje srca,
• napetost v mišicah,
• neprijetni občutki v želodcu,
• glavoboli.
Prav tako se stres lahko različno odraža pri ženskah ali moških. Pri ženskah se pogosto pojavijo znaki utrujenosti (ki ni posledica premajhne količine spanca), razdražljivost, občutek napihnjenosti v trebuhu in spremembe v menstruacijskih ciklih. Pri moških se pogosteje pojavijo občutki nelagodnosti v prsnem košu, povišan krvni tlak in spremembe v spolnem vedenju, kot npr. konverzijska motnja, motnja somatskih (telesnih) simptomov in tesnoba pred pojavom telesne bolezni (angl. Illness anxiety disorder).
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj psihosomatskih motenj so prisotnost anksiozne motnje ali depresije, telesna bolezen ali pretiran strah pred njo ter nepredelani stresni ali travmatični dogodki. Psihosomatske motnje se lahko pojavijo tudi kot posledica doživljanja nasilja ali zlorabe tekom odraščanja. Proti dejavnikom tveganja lahko delujemo preventivno in se s tem predhodno obvarujemo pred razvojem hujših psihosomatskih simptomov. Ko začutimo, da smo pod velikim stresom je najbolje, da pričnemo s sprostitvenimi tehnikami in načrtom za obvladovanje stresa. To lahko zmanjša verjetnost pojava psihosomatskih in drugih motenj, ki v nas še dodatno povečajo stopnjo stresa. Za hitrejšo prepoznavo dejavnikov, ki nam povzročajo povišan stres, je ključno, da smo iskreni do sebe in kritično presodimo vpliv, ki ga imajo različni stresni dejavniki na naše telesno in duševno zdravje.
Primer iz življenja
»Polona je 43-letna administratorka v zdravstvu, kjer dela že od svoje prve zaposlitve. Čeprav ji je služba zelo naporna, si tega ne želi priznati. Tekom svojega otroštva se je naučila, da je v življenju potrebno marsikaj potrpeti. V njeni družini izražanje čustev ni bilo zaželeno, zato si nikoli ne dovoli, da bi drugim razkrila to, kar zares doživlja. Mama ji je vedno govorila, da »jokajo samo majhne punčke«, oče pa se je njenega joka ustrašil in ga zato želel na vsak način preprečiti. Zaradi teh izkušenj ima Polona težave z izražanjem lastnega mnenja v odraslem življenju. Polona pogosto koristi bolniško odsotnost, saj opaža, da se ji kar naprej pojavljajo različne težave, katerih vzroka si ne zna pojasniti. Že od pričetka odraslega življenja se sooča z močnimi glavoboli, brez katerih si niti ne predstavlja več vsakdana. V zadnjem času so pri njej vse pogostejše tudi težave s črevesjem, želodčno kislino in odvajanjem. Pogosto jo bolijo tudi dlesni, zobje in križ. Domači ji večkrat namignejo, da imajo njene težave morda skupen psihološki vzrok, vendar to vztrajno zanika. Sama trdi, da ji zdravniki le niso še dodelili pravih zdravil. Čeprav ji je že več strokovnjakov priporočilo obisk psihologa, jih ne posluša, saj vneto trdi, da so težave telesnega izvora.«
Kdaj in kam po pomoč?
Ko prepoznamo znake psihosomatskih obolenj je ključno, da čim hitreje obiščemo zdravnika in se z njim pogovorimo o svojih težavah − tako telesnih kot duševnih stiskah. Zdravnik bo presodil, kakšna terapija bi nam najbolj ustrezala in bila najbolj učinkovita.
Zdravljenje psihosomatskih motenj zajema dva dela:
- prvi del vključuje zdravljenje telesnih simptomov z ustrezno simptomatsko terapijo in
- drugi del zajema zdravljenje duševnih stisk, ki so privedle v razvoj psihosomatskih motenj.
Kljub temu, da je izvor telesnih simptomov psihološke narave, zdravljenje poteka na enak način kot v primeru, ko tovrstni simptomi ne izvirajo iz duševne stiske. Na poti okrevanja je ključno, da se držimo načrta okrevanja, ki smo ga določili skupaj s strokovnjakom, čeprav se nam v začetku lahko zdi nesmiselno in neučinkovito. Okrevanje je proces, ki traja dalj časa in se pozitivni učinki zdravljenja ne pokažejo nemudoma.
O svojih težavah se lahko pogovorimo tudi z bližnjo osebo, ki ji zaupamo. Pogovor lahko deluje razbremenilno, saj si s tem pridobimo občutek varnosti, kar blagodejno vpliva na nivo stresa, s katerim se soočamo. Za dolgoročno rešitev naših težav je potrebno tudi zmanjšati količino stresa in se ga naučiti učinkovito obvladovati. Pri tem si lahko pomagamo s tehnikami sproščanja.