Odrasla doba
Obdobje odraslosti nas postavlja pred številne izzive in soočanja z zahtevami in pričakovanji družbe. Gre za raznoliko in pestro obdobje, v katerem ima vsak posameznik svojo pot.
Prehoda v odraslost ni mogoče jasno omejiti s starostjo posameznika, saj se bolj kot z leti povezuje s postopnim prevzemanjem odgovornosti in vzpostavljanjem materialne neodvisnosti. Je obdobje, ko mladi odrasli odkrivajo, kdo so, in ugotavljajo, kakšne življenjske poti si želijo. Nekateri se po zaključeni srednji šoli zaposlijo, drugi se odločijo za nadaljnji študij. Eni si zgodaj ustvarijo družino, drugi si vzamejo čas za potovanja, raziskovanje različnih življenjskih možnosti in odkrivanje, katera zaposlitev bi jim ustrezala. Za duševno zdravje mladih je zlasti pomembno, da se znajo učinkovito spoprijemati z življenjskimi izzivi, in da v svetu neskončnih možnosti najdejo svojo pot do občutkov smisla in zadovoljstva.
Obdobje odraslosti je čas, ko se osamosvojimo, zaživimo na svojem in postanemo finančno neodvisni. Je najbolj plodno, a tudi zahtevno obdobje našega življenja. V tem obdobju smo delovno aktivni in zaposlitvi namenjamo velik del časa našega odraslega življenja. Poklic nas lahko osrečuje in izpolnjuje, hkrati pa je pogosto pomemben vir stresa, občutkov nezadovoljstva in obremenitve. Mnogi si v tem življenjskem obdobju ustvarijo partnerstva in družine. Partnersko ali družinsko življenje nam lahko daje občutek smisla, sreče, pripadnosti in osebne izpolnitve, pogosto pa je tudi zelo obremenjujoče, saj zahteva veliko usklajevanja, prilagajanja in razreševanja izzivov v medosebnih odnosih. Samsko življenje nam lahko nudi več svobode in časa, v katerem se lahko posvetimo sebi, svojim željam in potrebam ter stvarem, ki nas veselijo. Lahko pa doživljamo tudi občutke osamljenosti, saj imajo mnogi naši bližnji družine in druge obveznosti ter posledično manj časa za prijateljstva in družabno življenje. Osamljenost pogosto doživljamo tudi v partnerstvih ali družinah, kadar se ob svojih bližnjih počutimo neslišani, nerazumljeni, nepovezani in odtujeni. Osamljenost je najpogostejši dejavnik, ki vpliva na težave v duševnem zdravju v odraslosti, saj se zaradi različnih življenjskih okoliščin spremenijo naši odnosi z bližnjimi. Za ohranjanje duševnega zdravja je zato izredno pomembno, da si vzamemo dovolj časa zase, za prijateljstva in za medsebojno nudenje opore.
V kasnejši odrasli dobi pogosto nastopijo še dodatne skrbi in obremenitve, saj moramo sočasno skrbeti za svojo otroke in za bolne, ostarele starše ali sorodnike in se hkrati soočati z izzivi v partnerstvu ali na delovnem mestu. Vse to so velike obremenitve, ki lahko povzročajo duševne stiske. Za ohranjanje dobrega duševnega zdravja je zato pomembno, da si vzamemo čas zase, za sprostitev, hobije, druženje in najdemo tisto, kar nas veseli in osrečuje.
Pomen duševnega zdravja v odraslosti
Dobro zdravje nam omogoča, da živimo zadovoljno in izpolnjujoče življenje. Pomembno je dinamično ravnovesje telesnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki nam omogočajo dobro delovanje na različnih življenjskih področjih in uspešno prilagajanje raznolikim zahtevam okolja.
Neločljiv in pomemben del zdravja posameznika je duševno zdravje. Vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo, ravnamo, delamo in sprejemamo odločitve ter kako obvladujemo stres, ki nam ga prinašajo različni življenjskimi izzivi. Duševno zdravje pomembno vpliva tudi na medosebne odnose in nam omogoča učinkovito vsakodnevno delovanje.
Dobro duševno zdravje se odraža v:
- dobrem počutju in občutkih sreče, zadovoljstva in smisla,
- zdravi samopodobi in samospoštovanju,
- pozitivnem odnosu do sebe in do drugih,
- zaupanju vase in občutku sposobnosti, notranji moči in optimizmu,
- aktivnem in ustvarjalnem delu,
- izpolnjujočih medosebnih odnosih,
- občutku povezanosti z drugimi in z okoljem ter v želji po prispevanju v skupnosti,
- uspešnem spoprijemanju z vsakdanjimi izzivi na vseh pomembnih področjih življenja.
Na naše duševno zdravje v odrasli dobi vplivajo številni dejavniki, ki lahko povzročajo slabo počutje in duševne stiske.
Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje v odraslosti ?
Dejavniki, ki lahko neugodno vplivajo na naše počutje:
- kronične zdravstvene težave in bolezni,
- težke življenjske okoliščine (finančne, stanovanjske in bivanjske),
- izguba (brezposelnost), sprememba ali negotovost zaposlitve, stres, povezan z delom (vključno s slabimi odnosi med sodelavci), težko usklajevanje dela z zasebnim življenjem,
- težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju stikov z drugimi ljudmi, slabi medosebni odnosi,
- težave pri ustvarjanju ali ohranjanju partnerske zveze, prisotnost nasilja,
- nove življenjske vloge (npr. selitev od doma, starševstvo),
- pomanjkanje opore bližnjih, pomanjkljiva socialna mreža,
- travmatični dogodki (nesreče, poškodbe),
- izguba bližnje osebe ali izguba odnosa z bližnjim (partnerskega, prijateljskega, v družini),
- slabe navade (pomanjkanje kakovostnega spanca) in nezdrav življenjski slog (telesna nedejavnost, neustrezna prehrana, prekomerna uporaba alkohola ali psihoaktivnih snovi, zasvojenosti),
- določene osebnostne značilnosti in temperament,
- pogosta uporaba manj učinkovitih oz. manj prilagojenih strategij spoprijemanja s stresom,
- stigma pred iskanjem pomoči za duševne stiske.
Duševno počutje močno vpliva tudi na fizično zdravje, saj so psihološki in telesni procesi tesno prepleteni. Kadar naše čustvene stiske in doživljanja niso izražene in razrešene, lahko porušijo telesno ravnovesje in vodijo v različne psihosomatske bolezni in težave.
Kdaj poiskati pomoč ?
Vsi se v življenju srečujemo z vzponi in padci, ob katerih doživljamo nihanja v razpoloženju, občasne, prehodne neprijetne občutke in čustva ali nas prevzamejo negativne misli. Izzivi so sestavni del življenja in dobro duševno zdravje nam pomaga, da jih bodisi sami, ali ob pomoči bližnjih, uspešno razrešimo.
Kadar opazimo, da težave vztrajajo daljše časovno obdobje in nas pomembno ovirajo v vsakdanjem življenju, ter jih sami ali ob pomoči bližnjih ne moremo razrešiti, takrat je smiselno poiskati strokovno pomoč. Prej, ko težave prepoznamo in poiščemo pomoč, večje možnosti imamo, da jih hitro in uspešno razrešimo ter tako občutno izboljšamo svoje počutje in kakovost življenja.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah: • Telefonski in spletni viri v duševni stiski • Centri za duševno zdravje odraslih • Mreža virov pomoči v Sloveniji • Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski
