Zgodbe ljudi

Domov » Duševno zdravje » Zgodbe ljudi » Petrova zgodba

Petrova zgodba

Petrova zgodba

Zdravo, star sem 27 let in prihajam iz dokaj netipične balkanske družine. Po narodnosti sem 1/4 Hrvat, 1/4 Srb, 1/2 Bosanec po očetovi strani pa izviram iz Črne Gore. Celo svoje življenje živim v Sloveniji ter sem posledično “imigriral” v slovensko kulturo.

Oče je po narodnosti Srb pravoslavne vere, mama pa Hrvatica katoliške vere, njuna ljubezen je za tiste čase veljala kot nepredstavljivo kršenje lastne kulture. Med vojno v Bosni sta pobegnila v Slovenijo ter si v upanju po boljšem življenju ustvarila družino. Popolnoma drugačna svetova sta se tako združila. Mama je prihajala iz revne kmečke družine, kjer je izstopala neobičajna želja dedka – izobraziti otroke in zaključiti težko kmetijsko življenje. Oče pa je prihajal iz zelo premožne meščanske družine, ki je bila usmerjena predvsem v kapitalizem. Posledično so se njune razlike izražale v mojem življenju in življenju mojega brata.

Če bo vse po sreči, bom letos diplomiral iz področja digitalnega marketinga, vendar pa je bila moja pot daleč od idealne, izzivi in borbe pa potekajo še vedno.

Še preden sem nastal nisem bil dobrodošel, kajti moja starša sta imela pri vzgoji starejšega brata trnovo pot, tako da še en otrok absolutno ni prišel v poštev. A ker v življenju obstajajo tudi čudeži, sem po čudežu nastal in tudi ostal. Zaradi bratovih izjemno uspešnih sposobnosti sem se velikokrat počutil prezrt in neviden, kar me je vodilo do zatiranja lastnih želja in zapiranja v svoj svet namišljenih prijateljev. Osnovna šola mi ni povzročala težav, v povprečju sem imel prav dobre ocene, veliko težav pa se je začelo v gimnaziji.

V času obiskovanja gimnazije sem imel ogromno težav pri praktično vseh predmetih. Večkrat se je zgodilo, da sem imel po 8 nezadostno ocenjenih predmetov v polletju. Težave so nastale, ker me snov ni zanimala in mi je bilo vse odveč, hkrati sem bil v obdobju iskanja lastne identitete, poleg tega pa so se preostali učenci norčevali iz mojega videza in telesne teže. Profesorji in socialni delavci so se križali ob rezultatih psihologov. Dobil sem 3 dodatne ure pomoči pri predmetih po izbiri, dijaki s hujšimi težavami dobijo samo eno ali maksimalno dve dodatni uri. Posledično pa sem bil deležen etikete dijaka s kritično nizkim inteligenčnim kvocientom. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa sta bila še moja starša v zelo hudem razhajanju. Oče je grozil s samomorom, ne-plačevanjem kredita in preživnine, kar nas bi lahko hitro pahnilo na ulico. Moje psiho-fizično stanje je bilo na hudi preizkušnji. Znašel sem se v velikih stiskah in v tistem obdobju praktično nisem imel osebe primerne za pogovor. A ko sem že mislil, da moje življenje ne more biti bolj travmatično, je v moje življenje prišla oseba, v katero sem se močno zaljubil. Tako zelo, da sem praktično izgubil občutek, da morda tej osebi nisem všeč. Mislil sem, da sem ji všeč, ker sva redno hodila na zmenke in se držala za roke. A temu žal ni bilo tako.

Resnico o najinem položaju sem izvedel na zelo krut in zahrbten način v nočnem klubu. Moji načrti so bili kot gradovi v oblakih, a so se v trenutku zrušili, ko sem jo zalotil z drugim fantom. Ta občutek je bil tako zelo močan, da me še danes zaboli, ko pomislim nanj. Tisto noč sem ves objokan in skrušen hodil proti domu ter razmišljal samo o dveh zadevah, končati življenje s skokom pod vlak ali pa nekaj spremeniti. Pred Narodno galerijo v Ljubljani se je tisto noč ponovno zgodil čudež. Težko je verjeti, a v moje uho je prišepnil glas za spremembo. Predvsem na področju oblikovanja zdravega telesa in duha. Še isti trenutek sem si postavil vizijo, da bom izgubil 40 kilogramov, pridobil tisto ljubljeno osebo nazaj ter dokazal šolskim “strokovnjakom”, da se pošteno motijo.

Minili so meseci in moja teža je kopnela, oseba, ki se je iz mene najbolj norčevala v gimnaziji, je postala moj osebni trener in stilist. V vmesnem času sem se prijavil na dve tekmovanji – prvo je bilo za najboljšo idejo in drugo za najboljšo Android aplikacijo. Praktično brez kakršnegakoli predznanja, a z ogromno željo, sem zmagoval. Zmagovalni duh me je ponesel tudi do idealne telesne teže. Po desetih mesecih trdega dela je prišel trenutek, da ponovno srečam osebo, ki mi je zlomila srce, a v popolnoma drugi luči. Kljub konstantnim treningom in mislijo na ljubljeno osebo, me je ob srečanju popolnoma minilo imeti z njo kaj več. Postava in samozavest sta ostali, učenje me ni zanimalo oziroma me je zanimalo samo takrat, ko sem nekaj moral narediti, imel sem 10 »popravcev« in 6-krat sem opravljal maturo, na kar nisem ponosen, a preprosto ne dovolim, da me takšni »porazi« definirajo. Kot je nekoč rekel Albert Einstin, vsi smo geniji, toda, če sodimo ribo po njeni sposobnosti plezanja na drevo, bo celotno življenje prepričana, da je neumna.

Obdobju po gimnaziji sem se posvetil delu in »startup-om«, kjer sem spoznal ogromno uspešnih ljudi in prav vsem je bilo skupno to, da bolj kot so garali, več sreče so imeli. Na Fakulteti za ekonomijo sem ugotovil, da je znanje ključno za podporo mnenjem in dobrim idejam. Čisto po naključju sem se začel samoizobraževati na področjih, ki so me zanimala in hitro mi je bilo jasno, da sta tako naš šolski sistem, kot tudi dojemanje zdrave prehrane, skregana z dejanskim stanjem in resnico. Denar, ki ga prihranimo, je naš, kjerkoli ga zapravimo pa delamo za druge ljudi. Žal mi je, da tega nisem vedel že prej, ker verjamem, da bi bila moja zgodba v svetu kriptovalut veliko bolj uspešna. Čeprav sem bil del podjetja, kjer smo oživeli idejo v produkt in s tem pridobili več kot 25 milijonov €, nisem bil srečen.

Svojo srečo sem iskal s podpiranjem sanj drugih, namesto da bi gradil svoje lastne. Zato je prišla ideja, da začnem študij v zelo perspektivni panogi digitalnega marketinga, na področju katerega lahko z izobrazbo in nazivom ustanovim svojo marketinško agencijo ter sledim svojim sanjam. V mlajših letih sem svoje težave reševal s trdim delom in poveličevanjem ega, danes psihične težave rešujem s terapevtom, oblikovanje telesne teže s trenerjem in realizacijo poslovnih idej z mentorjem. Upam si trditi, da je to najboljša kombinacija, s katero lahko uspe praktično vsak ter vsakodnevne izzive rešuje z veliko manj stresa in uspešneje.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content