Kadar se nekdo od naših bližnjih sooča z anksiozno motnjo, mu lahko tudi sami ponudimo pomoč, če smo dovolj poučeni o značilnih simptomih in načinih, ki mu lahko pomagajo, ne da bi ga dodatno obremenili. Velikokrat pomaga že, da smo osebi na voljo in lahko računa na nas.

V nadaljevanju navajamo nekaj načinov nudenja pomoči:

Razumevanje simptomov

Simptomi anksioznosti se odražajo na čustvenem, telesnem, miselnem in vedenjskem področju. Kot zunanji opazovalci najlažje zaznamo spremembe v čustvovanju (npr. razdražljivost) in vedenju (npr. izogibanje določenim situacijam) ter intenzivne telesne reakcije (npr. potenje). Vendar se anksioznost pri različnih ljudeh različno odraža. Nekateri se zaradi anksioznosti odzovejo z nemirom in obrambo, spet drugi z umikom in čustvenimi nihanji.

Razumevanje različnih vrst anksioznih motenj in poznavanje značilnih simptomov nam pomaga razumeti, s čim se posameznik sooča. Boljše razumevanje pa prispeva k večji empatiji, ki jo občutimo do posameznika, ki doživlja anksioznost in h kakovostnemu nudenju pomoči.

Uporabne informacije za lažje razumevanje anksioznih motenj najdete v Vodiču po motnjah razpoloženja (od 12. strani dalje).
Več zanimivih informacij o anksioznosti najdete na spletni strani Omra.

Prisluhnimo

Ko pri posamezniku opazimo simptome anksioznosti, lahko do njega pristopimo z vprašanjem, na kakšen način mu lahko pomagamo. Takrat je pomembno, da mu tudi resnično pozorno prisluhnemo. Morda potrebuje našo pomoč pri konkretni nalogi, ki mu vzbuja strah in skrbi, morda potrebuje nekoga, ki mu bo pomagal preusmeriti misli, ali pa zgolj nekoga, ki mu bo na voljo za pogovor. Skušajmo mu nuditi tisto, kar želi.

Pomembno je, da nismo vsiljivi, da pozorno prisluhnemo ter se znamo in zmoremo pogovarjati tudi o drugih, povsem vsakodnevnih, temah (ne zgolj o anksioznosti).

Pomirimo

Kadar se posameznik sooča z intenzivnim občutkom tesnobe oziroma anksioznosti, najverjetneje doživlja panični napad. Tega najlažje prepoznamo po telesnih simptomih (npr. potenje, tresenje, pospešeno dihanje…). Takrat mu lahko pomagamo tako, da k njemu umirjeno pristopimo in mu pojasnimo, da gre za napad panike in ne za katero drugo življenjsko ogrožajoče stanje. Mirno mu povemo, da panični napad sam po sebi ni nevaren, je le izjemno neprijeten. Izrazimo razumevanje, da so njegovi trenutni občutki močni, vendar ni v življenjsko nevarni situaciji. Bodimo pozorni, da ne zmanjšujemo pomena občutkov, ki jih posameznik doživlja. Prav tako mu ne pripovedujmo svojih izkušenj, izkušenj bližnjih ali drugih oseb. Naša pozornost naj bo usmerjena zgolj na prizadetega posameznika.

Prosimo ga, naj globoko in umirjeno diha (po potrebi tudi sami globoko in umirjeno dihamo z njim). Med dihanjem lahko tudi štejemo, npr. vdih (preštejemo do tri), zadrževanje diha (preštejemo do šest), izdih (preštejemo do šest). V primeru vrtoglavice in/ali slabosti posamezniku pomagamo, da se usede in po potrebi namesti glavo med kolena.

Poleg dihanja lahko poskusimo tudi s preusmerjanjem pozornosti. V mislih naj našteje: 5 stvari, ki jih lahko vidi, 4 stvari, ki jih občuti, 3 stvari, ki jih sliši, 2 stvari, ki ju vonja in 1 stvar, ki jo okusi. S preusmeritvijo pozornosti na to nalogo se bodo intenzivna neprijetna občutja lažje umirila.

Spodbujamo iskanje strokovne podpore in pomoči

Osebe, ki se soočajo z anksiozno motnjo, lahko pogosto zavračajo pomoč ali pri zdravljenju ne vztrajajo. Soočanje z lastnimi strahovi in neprijetnimi občutki je namreč mučno in naporno. Lažja izbira je beg ali umik, kar pa pomeni zgolj trenutno olajšanje, na dolgi rok pa se na ta način simptomi anksioznosti še krepijo in stanje še poslabšuje. Zato je izredno pomembno, da našim bližnjim, ki se spoprijemajo z anksiozno motnjo, stojimo ob strani, jih podpiramo in spodbujamo, da  vztrajajo v procesu zdravljenja.  

Dodatni viri informacij:

• Več informacij o anksioznih motnjah in oblikah pomoči bližnjemu najdete v publikaciji Anksiozne motnje (na 13. strani).
• O anksioznosti in pomoči pri spoprijemanju lahko preberete tudi v drugem delu priročnika Stres in anksioznost.
• Koristne nasvete za pomoč otrokom in mladostnikom pri spoprijemanju z anksioznimi motnjami najdete v publikaciji Ko te strese stres (na 44. strani).