Ljudje, ki se soočajo s shizofrenijo, so pogosto nerazumljeni in izredno ranljivi, zato potrebujejo našo pomoč in oporo. Pogosto se sprašujemo, kako pristopiti do nekoga s shizofrenijo, kako ga vključiti v našo družbo, kako se odzvati na vedenjske, čustvene ali miselne težave, ki so posledica shizofrenije … Naši dvomi in zmotne predstave nas lahko omejijo pri tem, da bi posameznika sprejeli v celoti, takšnega, kot je.

Da bi bližnjemu, ki se spoprijema s shizofrenijo, lažje stali ob strani, v nadaljevanju navajamo nekaj načinov nudenja pomoči.

Podučimo se o shizofreniji

Če želimo pomagati posamezniku s shizofrenijo, moramo najprej razumeti naravo njegove bolezni. Podučimo se o vzrokih, simptomih in poteku motnje. Poiščimo ustrezne informacije iz zanesljivih, verodostojnih virov. Shizofrenija je duševna motnja, ki je pogosto napačno predstavljena v medijih, zato ne zaupajmo površinskim informacijam. Ko bomo sami več vedeli o bolezni, bomo tudi bolj samozavestni in kompetentni pri nudenju ustrezne pomoči.

Poskrbimo za kakovostno druženje

Osebe, ki se soočajo s tovrstnimi diagnozami, nujno potrebujejo dobro socialno mrežo, zato je pomembno, da jim pomagamo pri vzdrževanju prijateljskih odnosov. Spodbujajmo jih pri druženju in jim bodimo tudi sami dobra družba. Ne dovolimo, da bi bolezen zamajala naše prijateljstvo z osebo, ki trpi za shizofrenijo. Zavedajmo se, da je bolezen le del njih in jih ne predstavlja v celoti. Pomagajmo jim z drobnimi pozornostmi, s pozornim poslušanjem, z zaupanjem in iskrenim zanimanjem. Naj vedo, da smo jim na voljo za pogovor in prijateljske nasvete. 

Ne obsojajmo

Zavedajmo se, da posameznik ni sam kriv za nastanek bolezni. Shizofrenija se pojavi zaradi prepleta mnogih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Bolezen vpliva na posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje, kar pogosto vodi do na videz neprimernih odzivov v določenih situacijah (npr. neželeni incidenti v času našega druženja, nenavadne geste …). Čeprav vedenja ne razumemo, se v takšnih trenutkih spomnimo, da je to odraz bolezni in ne osebe same.

Ne stigmatizirajmo

Ljudi, ki zbolijo za različnimi duševnimi motnjami, pogosto spremlja stigma. Ko naš bližnji dobi diagnozo shizofrenije, se v nas sproži tisoč vprašanj. Bomo na posameznika zaradi bolezni gledali z drugačnimi očmi kot prej? Se bomo še vedno družili z njim? Mu bomo zaupali svoje skrivnosti? Ga bomo priporočili za delovno mesto? Vsa ta vprašanja so vezana na stigmatizacijo in so popolnoma odveč. Stigma je tisto, kar označuje človeka, da je zaradi določene lastnosti drugačen in slabši od drugih. Takšnemu načinu razmišljanja se skušajmo izogniti. Ne bojmo se drugačnosti in jo sprejmimo.   

Poskrbimo tudi zase

Pomoč ljudem, ki se soočajo z duševnimi motnjami, ni vedno enostavna. Lahko nam vzame veliko prostega časa, energije in je precej naporna. Zato je izrednega pomena, da poskrbimo tudi za svoje dobro počutje. Naše duševno zdravje naj bo na prvem mestu, saj bomo le tako lahko pomagali drugemu.

Spodbujajmo strokovno podporo in zdravljenje

Posameznika, ki ima težave z izkrivljenim mišljenjem in zaznavo realnosti, je pogosto težko prepričati, da vztraja v procesu zdravljenja. Zapomnimo si, da nismo odgovorni za posameznikov napredek, lahko pa mu pri tem nudimo pomoč in podporo. V obdobju psihotičnih epizod, ko so simptomi najbolj izraziti, se posameznik običajno s težavo drži zastavljenega načrta zdravljenja (npr. ne jemlje zdravil, ne obiskuje zdravnikov). Pomagamo mu lahko tako, da ga spomnimo na termin pri zdravniku, ga peljemo do zdravnika, gremo v lekarno po zdravila zanj, ipd. Kadar posameznik želi, da se z njim vključimo v proces zdravljenja, se lahko pogovorimo z zdravstvenim timom o možnostih. Kadar posameznik zavrača zdravljenje, skušajmo ohraniti odprto in podporno komunikacijo. Siljenje k jemanju zdravil običajno situacijo na tej stopnji le poslabša.