Krepitev duševnega zdravja po obdobjih

V odraslem obdobju

V odraslem obdobju

Skrb za telesno in duševno zdravje je najpomembnejša vrednota, kateri naj bi sledil posameznik v svojem življenju. Dobro duševno zdravje zajema ravnovesje na telesnem, duševnem in socialnem področju ter nam omogoča, da živimo zadovoljno in izpolnjujoče življenje. Tudi sami lahko veliko naredimo za dobro počutje. V nadaljevanju boste našli nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi krepimo duševno zdravje.


Poskrbimo za zdrav življenjski slog

Tudi v odraslosti ne smemo pozabiti na zdrav način življenja, ki prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja ter preprečuje nastanek številnih bolezni. Priporočljivo je, da spimo vsaj 8 ur na noč in vzdržujemo enakomeren ritem spanja. Za dober spanec je pomembno, da se čez dan dovolj gibamo (zlasti v naravi) in smo čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav. Če je le mogoče, skušajmo zagotoviti, da v spalnem prostoru nismo izpostavljeni umetni svetlobi telefona, računalnika ali televizije. Dober spanec vpliva na boljše razpoloženje, lažje uravnavanje stresa in vpliva na zdravje. Poleg spanja je ključnega pomena tudi zdrava prehrana. Poskrbimo za vsaj pet obrokov na dan, skušajmo jesti kakovostno in raznoliko. Poleg zdrave prehrane, primerne telesne dejavnosti in spanja, so ključnega pomena tudi zdrave navade. Skušajmo opustiti kajenje in nadzirajmo pitje alkoholnih pijač. Tobak, alkohol in prepovedane droge so povezani s številnimi zdravstvenimi težavami in prezgodnjo umrljivostjo. Zato je pomembno, da te navade čim prej opustimo in si s tem omogočimo bolj zdravo prihodnost. 

Številne koristne in uporabne nasvete za krepitev zdravja najdete na spletni strani Skupaj za zdravje

Obvladujmo stres, poskrbimo za sprostitev in razbremenitev

V tem obdobju je pomembno, da dodobra ozavestimo, kaj je tisto, kar nam povzroča stres. Čeprav je stres prisoten na več področjih v našem življenju, moramo vedeti, kako se z njim spoprijeti. Zapomnimo si, da smo dragoceni in si zaslužimo čas zase. Poiščimo tisto nekaj, kar nas razbremeni. Morda je to pogovor z bližnjimi ali pa zgolj tihi trenutki s samim seboj. Morda so to majhne pozornosti, s katerimi se nagradimo za dobro opravljeno delo in uspešen dan. Privoščimo si razvajanje naših čutov (npr. penečo kopel). Najemimo varuško in si privoščimo sproščeno druženje ali romantično večerjo s partnerjem. Poglejmo dober film ali si vzemimo čas za knjigo. Če bomo dobro poskrbeli zase, se bomo bolje počutili v lastni koži, kar bodo začutili tudi naši bližnji.

Ne prizadevajmo si biti popolni

Nihče ni popoln in vsi delamo napake, ki so del naše osebnostne rasti. Stremljenje k popolnosti in postavljanje previsokih zahtev do samega sebe negativno vpliva na našo samopodobo, nam manjša občutek lastne vrednosti in samozavest. Posledično doživljamo sami sebe kot “ne dovolj dobre ali manjvredne”, hkrati pa izkrivljeno dojemamo tudi lastno življenje in dosežke (npr. kljub številnim uspehom vidimo le padce). Neuspehi, padci in napake se sestavni del življenja, hkrati so naš učni poligon, na katerem osvajamo nova znanja, zaradi njih se razvijamo tudi osebnostno. Zato je bistveno, da opustimo potrebo po popolnosti in se zavemo, da smo – takšni, kot smo – v redu. Ni potrebno, da vse zmoremo in znamo, da imamo vse pod nadzorom ali na svojih plečih. Dovolimo si biti nepopolni in prilagodimo svoje zahteve in pričakovanja do sebe, pa tudi do drugih.

Čas za hobije, interese in aktivnosti

Sprostitev in razbremenitev lahko dosežemo tudi z udejstvovanjem v različnih interesnih dejavnostih. Športna aktivnost izboljša razpoloženje, spodbuja občutke umirjenosti in zmanjšuje tesnobo. Določene aktivnosti, kot je na primer ples, spodbujajo ustvarjalnost in posameznikom pomagajo, da se uspešno spopadejo s frustracijami in občutki osamljenosti. Čas za prostočasno aktivnost, ne glede na vrsto izbrane aktivnosti (npr. igranje inštrumenta, šport, slikanje, kvačkanje itd.) je čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek. Čas, ko po lastni izbiri počnemo, kar želimo in se ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas razvedrijo. Namen prostočasnih aktivnosti ni dodatna obveznost, temveč sprostitev in osebna izpolnitev. Ta čas je nujno potreben, da si naberemo moči, ki jih potrebujemo za spoprijemanje z obveznostmi in izzivi na vseh področjih življenja.

Negujmo odnose z našimi bližnjimi

Za dobro duševno zdravje v odraslosti je pomembno tudi vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov v ožji in širši družini (starši, bratje in sestre, strici in tete, bratranci in sestrične, dedki in babice, itd.), s partnerjem in z otroki. Mnogokrat smo v obdobju odraslosti preobremenjeni zaradi številnih obveznosti in nam zmanjka časa, volje in moči za načrtno ohranjanje stikov, bližine in dobrih odnosov z našimi bližnjimi. Vendar je izjemnega pomena, da si za naše najdražje vzamemo čas, da drug drugemu prisluhnemo, se začutimo in povežemo. Tako lahko preprečimo nepotrebne konflikte in  ustvarjamo varno, prijetno in zdravo družinsko okolje.

Ne pozabimo na druženje, igro in smeh 

Ljudje smo družabna bitja, zato tudi v obdobju, ko smo razpeti med lastno družino, službo in starši, ne pozabimo na prijatelje. Druženje vpliva na občutek povezanosti, pripadnosti, pomembnosti in povečuje občutek lastne vrednosti. Posledično pozitivno vpliva na naše duševno in telesno zdravje, hkrati nam daje občutek varnosti, sprejetosti in podpore. Tudi odrasli potrebujemo druženje, ki nas napolni z energijo, čas za smeh, zabavo in razigranost. Zato ne postavljajmo družabnega življenja na stranski tir, temveč naj bodo prijateljstva in čas za prijetno druženje visoko na naši prednostni lestvici.

Osredotočimo se na pozitivne stvari in bodimo hvaležni

Kljub obremenitvam, oviram in težavam, ki se lahko pojavijo, ohranjajmo optimistično, pozitivno naravnanost in zavedanje vsega, kar je dobro v našem življenju. Vzemimo si vsak dan nekaj minut (lahko med prhanjem, pred spanjem ali v kateremkoli drugem trenutku dneva) in se osredotočimo na vsaj tri stvari v našem življenju, za katere smo hvaležni. Hvaležnost je tisto pozitivno čustvo, ki v največji meri prispeva k občutku zadovoljstva (tako v osebnem kot poslovnem življenju), sreče, notranjega miru, izpolnjenosti in uspeha. Ne obžalujmo napačnih odločitev ali neljubih dogodkov iz preteklosti, bodimo prisotni v sedanjosti in optimistični glede novih možnosti v prihodnosti. Osredotočimo se na tisto, kar je v naši moči, kar lahko spremenimo, in kar v nas vzbuja občutek smisla in osebnega zadovoljstva.

K dobremu počutju in podpornim medosebnim odnosom lahko veliko pripomore prijaznost, o kateri si lahko pogledate intervju z Borutom in Katarino Veselko.

Prepoznajmo in pokažimo svoja čustva in občutke

V odraslosti je izrednega pomena, da prepoznamo in smo v stiku z našimi čustvi, občutki in doživljanji ter da jih tudi izrazimo na primeren način. Zavedajmo se, da ni dobrih in slabih čustev. Čeprav so nekatera čustva lahko zelo neprijetna, težka in obremenjujoča, imajo svojo funkcijo, zato jih ne potlačujmo. O čustvih in doživljanjih se skušajmo pogovoriti z bližnjimi (npr. prijatelji ali partnerjem). Kadar se nam zdi, da z nikomer ne moremo deliti svojih občutkov, v sebi nosimo veliko breme. Pomembno je, da najdemo način, da lahko to breme odložimo (npr. napišemo v dnevnik, se izrazimo preko risbe, ustvarjanja, pesmi, gibanja …). Z izražanjem čustev in občutkov se razbremenimo notranje stiske. Na takšen način bolje razumemo in spoznavamo sebe ter druge, posledično pa odkrivamo bolj učinkovite načine za soočanje z raznimi življenjskimi izzivi.

Izogibajmo se miselnim pastem

Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo in kako se vedemo. V našem razmišljanju se lahko pojavi kopica napačnih predstav, zmotnih prepričanj, pogledov in zaključkov, katere samodejno vzamemo za resnične in nas obremenjujejo. Pomembno je, da se zavedamo, da misli niso dejstva. Misli odražajo naše razlage dogodka in pomen, ki mu ga pripisujemo, in so lahko drugačne od objektivnih dejstev. Kadar na neko situacijo pogledamo z drugega zornega kota, jo vidimo v drugačni luči, s tem pa se spremenijo tudi naše doživljanje, čustva in vedenje. Izogibajmo se nekoristnim načinom razmišljanja, kot je posploševanje (npr. vedno se mi dogajajo slabe stvari), črno-belo mišljenje (npr. poročila nisem pripravil/a pravočasno, zato sem čista izguba), osredotočanje na negativne vidike (npr. druženje ob večerji, ki sem jo pripravil/a za prijatelje, je bilo prijetno, a je bila juha preslana) in prehitro zaključevanje (npr. ni me poklical/a nazaj, gotovo me ne mara…). Miselnim pastem se lahko izognemo tako, da jih preverjamo, ali držijo ali ne. Vprašajmo se, ali obstajajo dokazi, ki našega razmišljanja ne podpirajo, ali smo pomislili na druge možne razlage, ali smo že bili v takšni situaciji kdaj prej in kako se je končala, kaj bi rekli prijatelju, če bi razmišljal tako kot v danem primeru razmišljamo mi, kako je videti zadeva z drugega zornega kota, kaj je najhujše, kar se lahko zgodi. Ko nas prevzamejo obremenjujoče misli, si postavimo omenjena vprašanja in tako lahko ugotovimo, ali so te misli resnične ali ne, ter ali nam koristijo ali ne. Tako se bomo lažje znebili neresničnih ali nekoristnih misli, naše mišljenje bo postalo bolj realistično, prav tako se bo izboljšalo tudi naše počutje.

Postavimo meje

Zavedajmo se, da moramo znati reči tudi ”ne”. Postavljanje zase in postavljanje jasnih meja (asertivnost) sta pomembna dela učinkovite komunikacije, ki je ključ do spoštljivih odnosov in zadovoljnega življenja. S svojim vedenjem in komuniciranjem si prizadevajmo jasno in odločno izražati svoje potrebe, čustva, želje in mnenja. Pomembno je, da slednje sporočamo na način, ki je spoštljiv do nas samih in do sogovornika. Največkrat nam pri tem pomaga opisovanje lastnega doživljanja, videnja, želje ali mnenja. Takšen način komunikacije je izjemno učinkovit v medosebnih odnosih, saj sporočamo naše stališče ali doživljanje, hkrati pa dopuščamo prostor za drugačen pogled in mnenje sogovornika.

Držimo se dnevne rutine

Rutina ali red in izdelana struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in predvidljivosti,  s tem pa določeno mero nadzora nad potekom dogodkov. Kadar vemo, kaj pričakovati, se nam zdi, da izzive lažje obvladujemo. Postavimo si konkretne, merljive, dosegljive in smiselne cilje ter določimo, kako in kdaj jih želimo doseči. Pomembno je, da si ne zadamo previsokih ciljev in si odpustimo, kadar nam ne uspe vsega dokončati v predvidenem času. Čez teden se skušajmo držati urnika spanja, prehranjevanja in ostalih obveznosti, ne pozabimo pa tudi na čas zase in za sprostitev. Vikendi pa naj bodo namenjeni aktivnostim, zabavi, druženju in vsemu ostalemu, kar nam je pomembno v življenju in nas osrečuje.

Poiščimo pomoč 

V obdobju odraslosti se pogosto soočamo z velikimi obremenitvami, ki so lahko zelo stresne. Soočeni smo lahko s prekomernimi zahtevami na delovnem mestu, konflikti v partnerstvu in družini, tegobami odraščajočih otrok in skrbjo za ostarele ali obolele starše. Nemalokrat nas vse te obveznosti obremenijo do te mere, da ne najdemo več časa zase, za počitek ali sprostitev in lahko postanemo kronično izčrpani. Včasih nam lahko pomaga že iskren pogovor z bližnjo osebo, da se nekoliko razbremenimo in olajšamo čustveno stisko. Kadar pa je notranja stiska prevelika, je pomembno, da pravočasno poiščemo pomoč strokovnjaka (npr. psihoterapevta ali kliničnega psihologa).

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content