Kaj je samorefleksija?

Samorefleksija pomeni zavestno in načrtno razmišljanje o lastnem počutju, mislih, vedenju, odnosu do samega sebe ter našem videnju svojih medosebnih odnosov in dogodkov v življenju. Gre za to, da se zanimamo za vse, kar se dogaja v naši notranjosti in se tega tekom vsakdana običajno ne zavedamo. Zaradi tega lahko samorefleksijo poimenujemo tudi introspekcija oz. pogled vase. Poleg razmišljanja o stvareh znotraj sebe smo lahko radovedni tudi za dogajanje, ki poteka izven nas (npr. odnosi z drugimi), vendar na način, da pri tem izhajamo iz našega pogleda nanje.

Samorefleksija spodbuja vprašanja, ki zahtevajo nekoliko več razmisleka in si jih običajno ne postavljamo na vsakodnevni ravni. Zaradi tega je samorefleksija lahko pot do osebne rasti – to pomeni življenja, ki nam prinaša zadovoljstvo in pomirjenost, saj živimo v skladu s tem, kar smo v resnici. Po drugi strani pa sam proces samorefleksije zahteva veliko osebne zrelosti in iskrenosti do samega sebe, da si upamo priznati tako prijetne kot manj prijetne vidike sebe kot osebe.

Čemu je namenjena samorefleksija?

Bistvo samorefleksije je v tem, da skušamo na svoje počutje, vedenje ali določeno situacijo pogledati z drugačnega zornega kota. To nam omogoča širši in bolj nevtralen pogled na dogajanje, hkrati pa lahko sproti razčistimo misli, čustva ali telesne občutke, ki nas obremenjujejo.

Znano je, da nas tekom dneva prešine po več tisoč misli, ob tem pa se jih večina (okoli 90 %) ponovi iz prejšnjega dne. Če samemu sebi dopustimo priložnost za razmišljanje o lastnem počutju, lahko bolje razumemo svoja dejanja, odzivanja in vrednote, zato se lahko v prihodnjih situacijah učinkoviteje odzovemo, namesto da smo ujeti v ponavljajočem vzorcu misli, čustev in vedenja. Celoten proces samorefleksije tako ponuja jasnejši vpogled na trenutno situacijo in naš odnos do nje, zato lahko sprejemamo odločitve, ki so za nas najbolj smiselne. Poleg tega nam samorefleksija lahko pomaga pri postavljanju prioritet kadar se znajdemo na razpotju ali moramo sprejeti pomembno odločitev.

Ob vsem tem se samorefleksija lahko nanaša na trenutno počutje, doživljanja v preteklosti ali načrtovanje lastne prihodnosti. Pomaga nam lahko pri razmišljanju o tem, v kar je smiselno še naprej vlagati trud in čemu se lahko odrečemo, saj nam ne prinaša nobene koristi. 

Predlogi vprašanj, ki si jih lahko postavljamo samemu sebi

Ob samorefleksiji si lahko postavljamo vprašanja, ki si jih izmislimo sami ali pa sledimo nekaterim predlogom vprašanj za spodbujanje samorefleksije (glej spodaj). V splošnem velja, da so vprašanja za samorefleksijo odprtega tipa, kar pomeni, da nanje ni možno odgovoriti kratko z DA oz. NE, temveč zahtevajo bolj poglobljen odgovor, na katerega bi vsak posameznik odgovoril drugače. To pomeni, da je vse, kar si na postavljena vprašanja odgovorimo, ustrezno, saj izhaja iz nas samih. Odprta vprašanja spodbujajo tudi podvprašanja, s čimer odpiramo priložnost za nadaljnje razmišljanje.

Postavljamo si lahko vprašanja, vezana na naše misli, čustva, telesne občutke, vedenje ali drugo:

• Misli
  • Od kod je prišla ta misel?
  • Katere so moje najpogostejše skrbi? So se do sedaj izkazale za resnične?
  • Česa se najbolj bojim?
  • Je kaj, kar v svojem življenju obžalujem?
  • Na kaj najprej pomislim zjutraj, ko se zbudim? Mi ta misel koristi tekom celotnega dne?
• Čustva
  • Kaj me je danes spravilo v dobro voljo? Kaj me v življenju najbolj osrečuje?
  • Kaj me trenutno najbolj obremenjuje? Kako lahko sprostim to napetost?
  • Katera področja mojega življenja mi prinašajo največ zadovoljstva? Ali morda zanemarjam katero izmed meni pomembnih področij?
• Telesni občutki
  • Kje na telesu najmočneje čutim občutke v tej situaciji?
  • Kaj mi sporočajo trenutni telesni občutki?
  • So mi trenutna občutja v telesu prijetna ali mi povzročajo nelagodje?
  • Kaj bi mi povedalo moje telo, če bi lahko govorilo?
• Vedenje
  • Katero je bilo moje zadnje dejanje izven svoje cone udobja? Kako se mi je obrestovalo?
  • Ali smiselno razporejam svoj čas na način, da zadovoljim sebe in meni osebno pomembne ljudi? Se mi trud, ki ga vlagam v posamezna področja življenja zdi smiseln?
  • Ali sem na poti doseganja zastavljenih ciljev? Kaj me omejuje na tej poti?
  • Česa se lahko naučim iz svojih preteklih napak?
• Drugo
  • Kakšen je moj pogled na svet?
  • Za kater dosežek/osebo/stvar sem lahko zares hvaležen/a v svojem življenju?
  • Kako je moje otroštvo in odnos s starši oz. skrbniki vplivalo na to, kar sem danes?
  • Kaj me v življenju najbolj motivira, navdihuje? Brez česa si ne predstavljam živeti?
  • Komu v svojem življenju lahko resnično zaupam?

Kako lahko vpeljem samorefleksijo v svoj vsakdan?

Vprašanja za samorefleksijo si lahko zapisujemo in nanje odgovarjamo v dnevniku razpoloženja. Zapišemo si jih lahko na manjše listke ali kartice in jih shranimo v kozarec ali škatlico, nato pa izžrebamo posamezna vprašanja in nanje odgovarjamo. Lahko jih uporabimo tudi za poglabljanje odnosov, vendar je dobro, če to počnemo z ljudmi, ki jim zaupamo in za katere čutimo, da smo lahko popolnoma iskreni z njimi, saj nas ne bodo obsojali.

Samorefleksije se lahko lotimo na mesečni ravni ali ob življenjskih prelomnicah, časovnih ločnicah (npr. novo leto, rojstni dan, obletnicah), dolgotrajnih občutkih nezadovoljstva ali kadarkoli sami pri sebi začutimo, da bi nam čas zase lahko koristil.

Vendar se moramo ob tem zavedati, da je samoizpraševanje lahko tudi obremenjujoč proces, zato moramo tekom njegovega izvajanja vedno poslušati sebe in spremljati svoje počutje. Dobro je, če sebe poznamo dovolj dobro, da prepoznamo kdaj se samorefleksija prevesi v premlevanje, samo-obsojanje, primerjanje samega sebe z drugimi ali obsesivno premišljevanje o eni in isti stvari. Takrat je dobro, da za nekaj časa prekinemo samoizpraševanje in z njim nadaljujemo ob času, ko začutimo, da smo nanj ponovno pripravljeni.

Celoten proces samorefleksije naj izhaja iz prijaznosti do samega sebe in zaupanja vase, saj bo le na ta način samorefleksija za nas učinkovita. Tekom izvajanja samorefleksije se opomnimo, da misli in občutkov ne potrebujemo skrivati ali se jih sramovati, saj nas zanje ne sme nihče obsojati – vključno z nami samimi. Skušajmo v obzir sprejeti vse, na kar pomislimo tekom samorefleksije in do samega sebe bodimo iskreni, predvsem pa sočutni.

O samorefleksiji med socialno izolacijo (npr. v času epidemije) si lahko preberete na naslednji povezavi.

Viri: [1] Wood, K. (2013). The lost art of introspection: Why you must master yourself. Expert Enough.