Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Krepitev samopodobe

Krepitev samopodobe

Kaj je samopodoba?

Samopodoba je naše mnenje o sebi, ki smo ga oblikovali na podlagi svojih izkušenj s svetom. Razumemo jo lahko kot notranji glas, ki presoja in vrednoti naše lastnosti, znanje, telesne zmožnosti… Pomembna je zato, ker na podlagi samopodobe postavljamo svoje cilje, sprejemamo odločitve ter postavljamo meje in načine kako lahko drugi ravnajo z nami. Samopodobo oblikujemo na vseh področjih, s katerimi se srečujemo v življenju, npr. telesna samopodoba (pogled na svoje telo), družbena samopodoba (mnenje o svojih odnosih z drugimi ljudmi), operativna samopodoba (videnje sebe na področju, na katerem delujemo v šoli ali službi). Različna področja samopodobe se med seboj povezujejo in vplivajo drug na drugega.

Kako se kažeta dobra in slaba samopodoba?

Samopodoba se ne navezuje na resnične uspehe, ampak na lastno videnje uspehov. Ob zdravi samopodobi ohranjamo pozitiven pogled nase ne glede na dejanske zmage ali poraze. Čeprav nismo ves čas uspešni, se počutimo dovolj dobre v vsakem trenutku ter spodrsljaje razumemo kot priložnost za osebno rast. S tem krepimo zavedanje, da nihče izmed nas ni popoln, saj ima vsak človek tako močna kot šibka področja, ob tem pa pomembneje to kako nanje gledamo.

Zdrava oz. dobra samopodoba pomeni, da se zavedamo svojih prednosti ter hkrati sprejemamo šibka področja, poleg tega pa se zavedamo lastne vrednosti in pomembnosti v svetu ter smo v splošnem zadovoljni sami s seboj. Dobra samopodoba se kaže kot pogum za premagovanje življenjskih izzivov, zavedanje svoje vrednosti, odpornost na težke življenjske preizkušnje, spodbudni samogovor (npr. »V življenju mi je uspelo že veliko stvari.«) ipd. Pozitivna in stabilna samopodoba nam služi pri tem, da se tekom vsakdanjega življenja stvari lotimo z zanosom in pogumom, čeprav se nam sprva zdijo težke. Ob zdravi samopodobi zaupamo vase, da bomo zmogli premagati različne ovire, kar nam pomaga pri uresničevanju svojih ciljev in boljši kvaliteti življenja.

Nizka samopodoba pa se lahko kaže kot nezaupanje vase, pogosto izogibanje novim situacijam ali ljudem, zaničevanje in kritiziranje sebe (npr. »Vedno mi vse spodleti. V ničemer nisem dober/a.«), občutek pomanjkanja nadzora nad življenjem, močan strah, da izzivom ne bomo kos, pesimističen pogled na lastno prihodnost, težnja po ugajanju drugim ipd. Negativna in nihajoča samopodoba je lahko posledica trenutne življenjske stiske ali neprijetnega doživljanja ob različnih telesnih ali duševnih težavah. Čeprav se v življenju lahko pojavijo občutki manjvrednosti in šibkosti, je dobro, da te občutke pravočasno prepoznamo in z njimi nekaj ukrenemo.

Kako lahko krepimo samopodobo?

Samopodoba se prične oblikovati na podlagi vzgoje in naših izkušenj s svetom ter se tekom življenja lahko spreminja. To pomeni, da jo preko različnih tehnik lahko postopoma izboljšujemo. Izboljševanja nizke samopodobe se lahko lotimo sami preko različnih tehnik ali pa za pomoč prosimo bližnjo osebo, ki nas razume in ji lahko zaupamo.

Pomemben del nizke samopodobe lahko izhaja iz nenehnega primerjanja z drugimi ljudmi (najpogosteje se to dogaja preko družbenih omrežjih), pri čemer smo pozorni zlasti na lastnosti za katere se nam zdi, da so drugi boljši od nas, medtem pa zanemarjamo lastnosti, kjer se sami odlikujemo bolje od drugih. Vzdrževanje zdrave in stabilne samopodobe pomeni nenehno delo na sebi. Večinoma to poteka tako spotoma, da se tega niti ne zavedamo. Včasih pa pridejo obdobja, ko je naša samopodoba okrnjena in takrat od nas zahteva nekoliko več pozornosti in skrbi.

V teh obdobjih si lahko pomagamo z nekaterimi tehnikami, kot npr.:

Prepoznava dogodkov, ljudi ali situacij, po katerih se pogosto počutimo slabo: Tekom življenja se nam lahko dogaja, da se po določenih dogodkih ali snidenjih z nekaterimi ljudmi nenehno počutimo slabo. Pri tem nam lahko pomaga to, da si vzamemo čas za razmislek o vzrokih zakaj se ob njih počutimo slabo. Ko prepoznamo razlog, lahko pričnemo z iskanjem možnih rešitev, s katerimi bi sebi omogočili bolj prijetno izkušnjo. Če pa se tovrstnim situacijam težko izognemo, se skušajmo nanje dodatno pripraviti. To pomeni, da si pred ali po njih vzamemo nekoliko več časa zase in počnemo stvari, ki nas spravijo v boljšo voljo.

Oblikovanje seznama vsaj 10 stvari, ki so nam pri sebi všeč: Na list nanizamo 10 lastnosti, zmožnosti ali močnih področij, za katere smo lahko ponosni, da jih imamo. Pišemo jih v obliki »jaz sem« (npr. »Sem vztrajen/a, sem natančen/a, sem pozoren/a do drugih…«). Za vsako lastnost lahko tudi dopišemo kako nam je v življenju koristila. Čeprav se nam bo v začetku morda zdelo težko razmišljati o svojih kvalitetah, si pustimo čas in seznam dopolnjujemo sproti tekom vsakodnevnega življenja. Ob tem naj bo seznam sestavljen čim bolj široko – iz različnih področij našega življenja (npr. kaj dobrega pripomoremo v medosebnih odnosih, šoli, službi, telovadbi, hobijih). Pomislimo lahko tudi na pretekle pohvale s strani drugih in izhajamo iz tega. Seznam nam ob občutkih šibkosti ali dvoma vase lahko pomaga pri razširitvi trenutnega toka misli, da čeprav se nam v tistem trenutku doživljanje sebe morda zdi slabo in ničvredno, v sebi še vedno nosimo lastnosti, na katere smo lahko kadarkoli ponosni. Seznam nas lahko opomni, da smo do sebe nekoliko bolj spodbudni in manj strogi.

Spraševanje bližnjih oseb po izpostavitvi lastnosti, ki jo cenijo pri nas: Če se nam zdi pisanje seznama stvari, ki so nam pri sebi všeč pretežko, lahko sprva prosimo bližnje osebe naj razmislijo o lastnosti v kateri nas vidijo kot močne. Čeprav nam bo morda težko slišati lepe misli drugih o nas, se zavestno opomnimo, da se jih ne branimo, temveč skušajmo hvaležno sprejeti.

Iskanje načinov za skrb zase: Ob soočanju z nizko samopodobo so lahko prisotni občutki, da si ne zaslužimo počutiti dobro in se negovati. Skrb zase pomeni, da si načrtno vzamemo čas za početje stvari, ki so nam pomembne, nas zanimajo ali izboljšajo naše počutje ter se ob tem ne počutimo krive, da bi morali početi kaj bolj »koristnega«. Posebnega vodila ob iskanju načinov skrbi zase ni, saj vsak zase najbolje pozna svoje telo in potrebe. Načini skrbi zase so lahko enostavni in kratki (npr. priprava oblačil za naslednje jutro) ali pa nam vzamejo nekoliko več časa v dnevu (npr. hobiji, iskanje strokovne pomoči ob stiski). Skrb zase pomeni tudi vzdrževanje zdravega življenjskega sloga (zdravo prehranjevanje, telesna dejavnost, zadostna količina spanja) in skrb za dobro počutje.

Spodbudne izjave samemu sebi: Kadar naša samopodoba ni pozitivna, se lahko obtožujemo in kritiziramo, da bi morali delovati boljše. Takrat si lahko zamislimo kaj bi rekli prijatelju, partnerju ali sorodniku, ki bi se znašel v enaki situaciji samo da tak govor namenimo samemu sebi. V tem primeru verjetno ne bi upali izreči besed, s katerimi bi zaničevali, ampak bi bližnjega skušali pomiriti in mu namenili prijazne ter spodbudne besede. Kadar doživljamo neprijetne misli o sebi (npr. »Neumen/a sem«), jih lahko poskušamo preoblikovati tudi tako, da se ne nanašajo na nas kot osebo, temveč na trenutno situacijo (npr. »To dejanje ni bilo pametno, ampak naslednjič lahko storim boljše.«). Če nam bo to v začetku pretežko, lahko začnemo že s tem, da pohvalimo našo voljo, da se trudimo delati boljše, ne glede na končen izid situacije.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content