Kaj je samopodoba?

Samopodoba je naše mnenje o sebi, ki smo ga oblikovali na podlagi svojih izkušenj s svetom. Razumemo jo lahko kot notranji glas, ki presoja in vrednoti naše lastnosti, znanje, telesne zmožnosti… Pomembna je zato, ker na podlagi samopodobe postavljamo svoje cilje, sprejemamo odločitve ter postavljamo meje in načine kako lahko drugi ravnajo z nami. Samopodobo oblikujemo na vseh področjih, s katerimi se srečujemo v življenju, npr. telesna samopodoba (pogled na svoje telo), družbena samopodoba (mnenje o svojih odnosih z drugimi ljudmi), operativna samopodoba (videnje sebe na področju, na katerem delujemo v šoli ali službi). Različna področja samopodobe se med seboj povezujejo in vplivajo drug na drugega.

Kako se kažeta dobra in slaba samopodoba?

Samopodoba se ne navezuje na resnične uspehe, ampak na lastno videnje uspehov. Ob zdravi samopodobi ohranjamo pozitiven pogled nase ne glede na dejanske zmage ali poraze. Čeprav nismo ves čas uspešni, se počutimo dovolj dobre v vsakem trenutku ter spodrsljaje razumemo kot priložnost za osebno rast. S tem krepimo zavedanje, da nihče izmed nas ni popoln, saj ima vsak človek tako močna kot šibka področja, ob tem pa pomembneje to kako nanje gledamo.

Zdrava oz. dobra samopodoba pomeni, da se zavedamo svojih prednosti ter hkrati sprejemamo šibka področja, poleg tega pa se zavedamo lastne vrednosti in pomembnosti v svetu ter smo v splošnem zadovoljni sami s seboj. Dobra samopodoba se kaže kot pogum za premagovanje življenjskih izzivov, zavedanje svoje vrednosti, odpornost na težke življenjske preizkušnje, spodbudni samogovor (npr. »V življenju mi je uspelo že veliko stvari.«) ipd. Pozitivna in stabilna samopodoba nam služi pri tem, da se tekom vsakdanjega življenja stvari lotimo z zanosom in pogumom, čeprav se nam sprva zdijo težke. Ob zdravi samopodobi zaupamo vase, da bomo zmogli premagati različne ovire, kar nam pomaga pri uresničevanju svojih ciljev in boljši kvaliteti življenja.

Nizka samopodoba pa se lahko kaže kot nezaupanje vase, pogosto izogibanje novim situacijam ali ljudem, zaničevanje in kritiziranje sebe (npr. »Vedno mi vse spodleti. V ničemer nisem dober/a.«), občutek pomanjkanja nadzora nad življenjem, močan strah, da izzivom ne bomo kos, pesimističen pogled na lastno prihodnost, težnja po ugajanju drugim ipd. Negativna in nihajoča samopodoba je lahko posledica trenutne življenjske stiske ali neprijetnega doživljanja ob različnih telesnih ali duševnih težavah. Čeprav se v življenju lahko pojavijo občutki manjvrednosti in šibkosti, je dobro, da te občutke pravočasno prepoznamo in z njimi nekaj ukrenemo.

Kako lahko krepimo samopodobo?

Samopodoba se prične oblikovati na podlagi vzgoje in naših izkušenj s svetom ter se tekom življenja lahko spreminja. To pomeni, da jo preko različnih tehnik lahko postopoma izboljšujemo. Izboljševanja nizke samopodobe se lahko lotimo sami preko različnih tehnik ali pa za pomoč prosimo bližnjo osebo, ki nas razume in ji lahko zaupamo.

Pomemben del nizke samopodobe lahko izhaja iz nenehnega primerjanja z drugimi ljudmi (najpogosteje se to dogaja preko družbenih omrežjih), pri čemer smo pozorni zlasti na lastnosti za katere se nam zdi, da so drugi boljši od nas, medtem pa zanemarjamo lastnosti, kjer se sami odlikujemo bolje od drugih. Vzdrževanje zdrave in stabilne samopodobe pomeni nenehno delo na sebi. Večinoma to poteka tako spotoma, da se tega niti ne zavedamo. Včasih pa pridejo obdobja, ko je naša samopodoba okrnjena in takrat od nas zahteva nekoliko več pozornosti in skrbi.

V teh obdobjih si lahko pomagamo z nekaterimi tehnikami, kot npr.:

Prepoznava dogodkov, ljudi ali situacij, po katerih se pogosto počutimo slabo: Tekom življenja se nam lahko dogaja, da se po določenih dogodkih ali snidenjih z nekaterimi ljudmi nenehno počutimo slabo. Pri tem nam lahko pomaga to, da si vzamemo čas za razmislek o vzrokih zakaj se ob njih počutimo slabo. Ko prepoznamo razlog, lahko pričnemo z iskanjem možnih rešitev, s katerimi bi sebi omogočili bolj prijetno izkušnjo. Če pa se tovrstnim situacijam težko izognemo, se skušajmo nanje dodatno pripraviti. To pomeni, da si pred ali po njih vzamemo nekoliko več časa zase in počnemo stvari, ki nas spravijo v boljšo voljo.

Oblikovanje seznama vsaj 10 stvari, ki so nam pri sebi všeč: Na list nanizamo 10 lastnosti, zmožnosti ali močnih področij, za katere smo lahko ponosni, da jih imamo. Pišemo jih v obliki »jaz sem« (npr. »Sem vztrajen/a, sem natančen/a, sem pozoren/a do drugih…«). Za vsako lastnost lahko tudi dopišemo kako nam je v življenju koristila. Čeprav se nam bo v začetku morda zdelo težko razmišljati o svojih kvalitetah, si pustimo čas in seznam dopolnjujemo sproti tekom vsakodnevnega življenja. Ob tem naj bo seznam sestavljen čim bolj široko – iz različnih področij našega življenja (npr. kaj dobrega pripomoremo v medosebnih odnosih, šoli, službi, telovadbi, hobijih). Pomislimo lahko tudi na pretekle pohvale s strani drugih in izhajamo iz tega. Seznam nam ob občutkih šibkosti ali dvoma vase lahko pomaga pri razširitvi trenutnega toka misli, da čeprav se nam v tistem trenutku doživljanje sebe morda zdi slabo in ničvredno, v sebi še vedno nosimo lastnosti, na katere smo lahko kadarkoli ponosni. Seznam nas lahko opomni, da smo do sebe nekoliko bolj spodbudni in manj strogi.

Spraševanje bližnjih oseb po izpostavitvi lastnosti, ki jo cenijo pri nas: Če se nam zdi pisanje seznama stvari, ki so nam pri sebi všeč pretežko, lahko sprva prosimo bližnje osebe naj razmislijo o lastnosti v kateri nas vidijo kot močne. Čeprav nam bo morda težko slišati lepe misli drugih o nas, se zavestno opomnimo, da se jih ne branimo, temveč skušajmo hvaležno sprejeti.

Iskanje načinov za skrb zase: Ob soočanju z nizko samopodobo so lahko prisotni občutki, da si ne zaslužimo počutiti dobro in se negovati. Skrb zase pomeni, da si načrtno vzamemo čas za početje stvari, ki so nam pomembne, nas zanimajo ali izboljšajo naše počutje ter se ob tem ne počutimo krive, da bi morali početi kaj bolj »koristnega«. Posebnega vodila ob iskanju načinov skrbi zase ni, saj vsak zase najbolje pozna svoje telo in potrebe. Načini skrbi zase so lahko enostavni in kratki (npr. priprava oblačil za naslednje jutro) ali pa nam vzamejo nekoliko več časa v dnevu (npr. hobiji, iskanje strokovne pomoči ob stiski). Skrb zase pomeni tudi vzdrževanje zdravega življenjskega sloga (zdravo prehranjevanje, telesna dejavnost, zadostna količina spanja) in skrb za dobro počutje.

Spodbudne izjave samemu sebi: Kadar naša samopodoba ni pozitivna, se lahko obtožujemo in kritiziramo, da bi morali delovati boljše. Takrat si lahko zamislimo kaj bi rekli prijatelju, partnerju ali sorodniku, ki bi se znašel v enaki situaciji samo da tak govor namenimo samemu sebi. V tem primeru verjetno ne bi upali izreči besed, s katerimi bi zaničevali, ampak bi bližnjega skušali pomiriti in mu namenili prijazne ter spodbudne besede. Kadar doživljamo neprijetne misli o sebi (npr. »Neumen/a sem«), jih lahko poskušamo preoblikovati tudi tako, da se ne nanašajo na nas kot osebo, temveč na trenutno situacijo (npr. »To dejanje ni bilo pametno, ampak naslednjič lahko storim boljše.«). Če nam bo to v začetku pretežko, lahko začnemo že s tem, da pohvalimo našo voljo, da se trudimo delati boljše, ne glede na končen izid situacije.