Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Zakaj je rutina pomembna in kako jo vzpostaviti

Zakaj je rutina pomembna in kako jo vzpostaviti

Tekom dneva smo soočeni z mnogimi dražljaji, novostmi, motnjami ali informacijami, ki preusmerjajo našo pozornost v različne smeri. Stvari okoli nas se nenehno spreminjajo, vse to pa v nas lahko sproža negotovost in tesnobo. Čeprav smo ljudje prilagodljiva bitja, za svoje delovanje potrebujemo tudi stabilnost in poznanost. To nam omogoči vzpostavljena (dnevna) rutina.

Rutino lahko razumemo kot ponavljajoče in predvidljivo zaporedje nalog, ki jih opravimo v določenem času. Poznamo jutranjo rutino (priprava na dan), rutino prehranjevanja (priprava obroka in hranjenje), delovna rutina (potek šolskih ali delovnih obveznosti) ipd. Že na ravni človeškega telesa biološki mehanizmi skrbijo za spalni cikel, cikel lakote, ženski menstrualni cikel ipd., zato lahko z rutino naših dnevnih dejavnosti krepimo stabilnost v delovanju našega telesa.

Dobro vzpostavljena rutina je:

  • motivirajoča (nas spodbuja k aktivnosti),
  • prilagojena (ne sme zanemarjati naših zmožnosti, potreb, želja ali obveznosti),
  • fleksibilna (vanjo brez večjih težav vključimo nepredvidene opravke) in
  • vzdržna (zmožni smo jo opravljati dlje časa, brez da bi nam povzročala nelagodnosti – pretiran stres, zanemarjanje medosebnih odnosov…)

Zakaj vzpostaviti dnevno rutino?

Rutine so namenjene temu, da v naš vsakdan vnesejo strukturo, kar zmanjša stres ob nenehnem odločanju kaj bo naš naslednji korak. S tem, ko določimo rutinsko zaporedje naših dejanj, lahko prihranimo svojo energijo in čas. Dnevne rutine še posebej lahko koristijo tistim, ki se pogosto soočajo s tesnobo, negotovostjo in dvomom vase ali pa se težko pripravijo do tega, da bi pričeli z neko aktivnostjo (telovadba, druženje, izvedba projektov). Koristna je za otroke, saj na podlagi rutine lažje predvidijo potek dneva in dnevnih obveznosti ter v primeru otrok pričakovanja odraslih, to pa jim omogoča občutek varnosti in pomirjenosti. Šolajoči in zaposleni ljudje so z delovno rutino bolj produktivni in učinkoviteje porabljajo svoj čas. Upokojenim ljudem pa rutina nudi občutek dnevnih obveznosti in aktivnosti (npr. telesna dejavnost, krepitev miselnih zmožnosti, druženje, varstvo vnukov, priprava obrokov…), kar ohranja strukturo dneva in omogoča občutek smiselnosti ter angažiranosti.

Ljudje z vzpostavljenimi rutinami se na vsakodnevni ravni soočajo z manj stresa, saj se zavedajo, kaj jih čaka v naslednjem koraku in imajo večji občutek nadzora nad dogajanjem. Lažje lahko predvidijo koliko časa jim vzame določena obveznost, zato tudi učinkoviteje načrtujejo nadaljnje obveznosti. Poleg tega se lažje prilagajajo tudi spremembam ali težjim življenjskim situacijam (npr. žalovanje, soočanje z boleznijo), saj kljub nepredvidljivosti in negotovosti ob spremembah ohranjajo določeno raven stabilnosti v svojem življenju.

Kako se lotim oblikovanja rutine?

Oblikovanje stabilne rutine lahko traja dolgo časa, saj je potrebno redno izvajanje in utrjevanje vedenj, ki se jih le tako navadimo v tolikšni meri, da ne potrebujemo veliko razmišljanja ob njihovem izvajanju. Ker je celoten proces vpeljevanja in vzdrževanja lahko obremenjujoč, se ga lotimo postopoma. Zavedajmo se, da je bolje vpeljati zgolj eno manjšo malenkost kot storiti popolnoma ničesar. Če nam tekom vpeljevanja rutine spodleti, to ne pomeni, da je bil ves trud zaman ali da vedenja nikoli ne bomo mogli vpeljati. Raje se spodbudimo k temu, da bomo imeli naslednji dan novo priložnost za izvedbo.

  1. Najprej razmislimo o tem, katera dejanja že izvajamo in so za nas koristna ali jih radi počnemo. Tekom življenja smo zagotovo že razvili nekaj navad, brez katerih si težko zamislimo svoj dan (npr. zajtrk, kava, sprehod psa, osebna higiena). Ta dejanja skušajmo ohranjati še naprej.
  2. Nato razmislimo in naštejmo nekaj stvari oz. dejanj, ki jih trenutno ne izvajamo (redno), vendar menimo, da bi za nas lahko bila koristna. Za začetek naj bodo to enostavna dejanja, ki ne vzamejo veliko časa (npr. postiljanje postelje, 10-minutno branje, pitje vode ob obroku hrane). Za jasnejšo predstavo svojih želenih vedenj si lahko izdelamo seznam ali kolaž s sličicami, ki nas spominjajo na to vedenje.
  3. Izmed naštetih stvari si sprva izberimo eno vedenje, ki bi ga lahko najprej uvedli kot del svoje rutine.
  4. Razmislimo o tem, kako bi ga izvajali: katere pripomočke bi potrebovali za izvajanje (npr. knjiga, športna oprema), v kateri del dneva ali tedna bi izbrano vedenje najlaže umestili (zjutraj, popoldan, zvečer, med tednom ali vikendom), koliko časa bi nam njegova izvedba vzela, ipd. Za vedenje si lahko nastavimo vidne ali slušne opomnike (npr. zapišemo v planer, nastavimo listek, shranimo opomnik na telefonu).
  5. Vzdržujemo izbrano vedenje vsaj nekaj dni oz. tednov inpreizkušamo ali nam novo dodana aktivnost oziroma vedenje prinaša kakšno korist ter ali ga lahko vzdržujemo. Če nam vedenje ustreza in ocenjujemo, da je za nas koristno, se spodbujajmo, da ga izvajamo še naprej. Če pa nas vedenje preveč izčrpa in za nas ni vzdržno razmislimo o tem, kako bi ga lahko preoblikovali na način, da bi si ga čim bolj olajšali (npr. ob želji po zaužitju več tekočine s seboj nosimo steklenico za vodo).
  6. Ko smo uspešno vpeljali eno spremembo v naše življenje, nas to lahko spodbudi k naslednji. Ponovno se vrnimo k seznamu želenih vedenj, ki smo ga napisali v 2. koraku in izberemo novo vedenje. Ponovimo korake do konca.

Ob vseh korakih lahko upoštevamo tudi nekaj trikov, s katerimi si lahko pomagamo pri vzdrževanju stabilne rutine:

  • nabor možnosti: zaradi nepredvidljivosti vsakdana se lahko zgodi, da nam nenadne spremembe lahko porušijo načrt tistega dne. Da bi se izognili popolni opustitvi prvotnega načrta, lahko razmislimo o tem, s čim bi lahko tisti dan zamenjali oz. prilagodili zadano vedenje, da bi vseeno pripomoglo k nadaljnjem vzdrževanju rutine (npr. ob pretirani utrujenosti lahko namesto načrtovanega teka gremo vsaj na sprehod).
  • vnaprejšnje načrtovanje: ob določenih obdobjih lahko vnaprej predvidimo, kdaj bo naše življenje bolj kaotično in bomo imeli manj časa za izvajanje vsakodnevnih rutin (npr. pričetek šolskega leta, novi službeni projekti). Takrat si rutine lahko olajšamo z vnaprejšnjo pripravo stvari (oblačil, hrane, pripomočkov).
  • nagrajevanje majhnih zmag: čeprav je občutek oblikovanja rutine vznemirjajoč že sam po sebi, se kljub temu lahko posebej nagradimo. Pri tem razmislimo o možnih nagradah, ki ne bodo kvarile našega uspeha. Sami pri sebi ozavestimo občutek, da nam je uspelo dlje časa izvajati nekaj, kar smo si zadali. To nam je lahko spodbuda za nadaljnje vpeljevanje koristnih vedenj v svojo rutino.

Vzpostavljanje dnevne rutine lahko spodbuja našo učinkovitost v vsakodnevnem življenju, še zlasti pa nam koristi v obdobjih, ko je naše počutje slabše kot običajno. Ne glede na to, da rutina v naše življenje vnaša stabilnost, pa se je potrebno zavedati, da je zdrava rutina fleksibilna in prilagodljiva. Pretirano vztrajanje v rutinskih dejavnostih, ki nam ne predstavljajo več posebnega veselja, je smiselno zamenjati z novimi aktivnostmi, ki nas bodo osrečevale. Prav tako ni koristno pretirano vztrajanje z navadami takrat, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih omejitev z rutino težko nadaljujemo. Zavedajmo se, da namen oblikovanja rutine ni stroga disciplina in rigidnost, temveč ohranjanje stabilnosti in občutka pomirjenosti. Če opazimo, da nas rutina začenja »preganjati« ali »utesnjevati«, je potreben razmislek o njeni smiselnosti in možnostih spreminjanja rutine v nam bolj prilagojeno obliko.   

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content