Tekom dneva smo soočeni z mnogimi dražljaji, novostmi, motnjami ali informacijami, ki preusmerjajo našo pozornost v različne smeri. Stvari okoli nas se nenehno spreminjajo, vse to pa v nas lahko sproža negotovost in tesnobo. Čeprav smo ljudje prilagodljiva bitja, za svoje delovanje potrebujemo tudi stabilnost in poznanost. To nam omogoči vzpostavljena (dnevna) rutina.

Rutino lahko razumemo kot ponavljajoče in predvidljivo zaporedje nalog, ki jih opravimo v določenem času. Poznamo jutranjo rutino (priprava na dan), rutino prehranjevanja (priprava obroka in hranjenje), delovna rutina (potek šolskih ali delovnih obveznosti) ipd. Že na ravni človeškega telesa biološki mehanizmi skrbijo za spalni cikel, cikel lakote, ženski menstrualni cikel ipd., zato lahko z rutino naših dnevnih dejavnosti krepimo stabilnost v delovanju našega telesa.

Dobro vzpostavljena rutina je:

• motivirajoča (nas spodbuja k aktivnosti),
• prilagojena (ne sme zanemarjati naših zmožnosti, potreb, želja ali obveznosti),
• fleksibilna (vanjo brez večjih težav vključimo nepredvidene opravke) in
• vzdržna (zmožni smo jo opravljati dlje časa, brez da bi nam povzročala nelagodnosti – pretiran stres, zanemarjanje medosebnih odnosov…)

Zakaj vzpostaviti dnevno rutino?

Rutine so namenjene temu, da v naš vsakdan vnesejo strukturo, kar zmanjša stres ob nenehnem odločanju kaj bo naš naslednji korak. S tem, ko določimo rutinsko zaporedje naših dejanj, lahko prihranimo svojo energijo in čas. Dnevne rutine še posebej lahko koristijo tistim, ki se pogosto soočajo s tesnobo, negotovostjo in dvomom vase ali pa se težko pripravijo do tega, da bi pričeli z neko aktivnostjo (telovadba, druženje, izvedba projektov). Koristna je za otroke, saj na podlagi rutine lažje predvidijo potek dneva in dnevnih obveznosti ter v primeru otrok pričakovanja odraslih, to pa jim omogoča občutek varnosti in pomirjenosti. Šolajoči in zaposleni ljudje so z delovno rutino bolj produktivni in učinkoviteje porabljajo svoj čas. Upokojenim ljudem pa rutina nudi občutek dnevnih obveznosti in aktivnosti (npr. telesna dejavnost, krepitev miselnih zmožnosti, druženje, varstvo vnukov, priprava obrokov…), kar ohranja strukturo dneva in omogoča občutek smiselnosti ter angažiranosti.

Ljudje z vzpostavljenimi rutinami se na vsakodnevni ravni soočajo z manj stresa, saj se zavedajo, kaj jih čaka v naslednjem koraku in imajo večji občutek nadzora nad dogajanjem. Lažje lahko predvidijo koliko časa jim vzame določena obveznost, zato tudi učinkoviteje načrtujejo nadaljnje obveznosti. Poleg tega se lažje prilagajajo tudi spremembam ali težjim življenjskim situacijam (npr. žalovanje, soočanje z boleznijo), saj kljub nepredvidljivosti in negotovosti ob spremembah ohranjajo določeno raven stabilnosti v svojem življenju.

Kako se lotim oblikovanja rutine?

Oblikovanje stabilne rutine lahko traja dolgo časa, saj je potrebno redno izvajanje in utrjevanje vedenj, ki se jih le tako navadimo v tolikšni meri, da ne potrebujemo veliko razmišljanja ob njihovem izvajanju. Ker je celoten proces vpeljevanja in vzdrževanja lahko obremenjujoč, se ga lotimo postopoma. Zavedajmo se, da je bolje vpeljati zgolj eno manjšo malenkost kot storiti popolnoma ničesar. Če nam tekom vpeljevanja rutine spodleti, to ne pomeni, da je bil ves trud zaman ali da vedenja nikoli ne bomo mogli vpeljati. Raje se spodbudimo k temu, da bomo imeli naslednji dan novo priložnost za izvedbo.

1. Najprej razmislimo o tem, katera dejanja že izvajamo in so za nas koristna ali jih radi počnemo. Tekom življenja smo zagotovo že razvili nekaj navad, brez katerih si težko zamislimo svoj dan (npr. zajtrk, kava, sprehod psa, osebna higiena). Ta dejanja skušajmo ohranjati še naprej.
2. Nato razmislimo in naštejmo nekaj stvari oz. dejanj, ki jih trenutno ne izvajamo (redno), vendar menimo, da bi za nas lahko bila koristna. Za začetek naj bodo to enostavna dejanja, ki ne vzamejo veliko časa (npr. postiljanje postelje, 10-minutno branje, pitje vode ob obroku hrane). Za jasnejšo predstavo svojih želenih vedenj si lahko izdelamo seznam ali kolaž s sličicami, ki nas spominjajo na to vedenje.
3. Izmed naštetih stvari si sprva izberimo eno vedenje, ki bi ga lahko najprej uvedli kot del svoje rutine.
4. Razmislimo o tem, kako bi ga izvajali: katere pripomočke bi potrebovali za izvajanje (npr. knjiga, športna oprema), v kateri del dneva ali tedna bi izbrano vedenje najlaže umestili (zjutraj, popoldan, zvečer, med tednom ali vikendom), koliko časa bi nam njegova izvedba vzela, ipd. Za vedenje si lahko nastavimo vidne ali slušne opomnike (npr. zapišemo v planer, nastavimo listek, shranimo opomnik na telefonu).
5. Vzdržujemo izbrano vedenje vsaj nekaj dni oz. tednov inpreizkušamo ali nam novo dodana aktivnost oziroma vedenje prinaša kakšno korist ter ali ga lahko vzdržujemo. Če nam vedenje ustreza in ocenjujemo, da je za nas koristno, se spodbujajmo, da ga izvajamo še naprej. Če pa nas vedenje preveč izčrpa in za nas ni vzdržno razmislimo o tem, kako bi ga lahko preoblikovali na način, da bi si ga čim bolj olajšali (npr. ob želji po zaužitju več tekočine s seboj nosimo steklenico za vodo).
6. Ko smo uspešno vpeljali eno spremembo v naše življenje, nas to lahko spodbudi k naslednji. Ponovno se vrnimo k seznamu želenih vedenj, ki smo ga napisali v 2. koraku in izberemo novo vedenje. Ponovimo korake do konca.

Ob vseh korakih lahko upoštevamo tudi nekaj trikov, s katerimi si lahko pomagamo pri vzdrževanju stabilne rutine:

• nabor možnosti: zaradi nepredvidljivosti vsakdana se lahko zgodi, da nam nenadne spremembe lahko porušijo načrt tistega dne. Da bi se izognili popolni opustitvi prvotnega načrta, lahko razmislimo o tem, s čim bi lahko tisti dan zamenjali oz. prilagodili zadano vedenje, da bi vseeno pripomoglo k nadaljnjem vzdrževanju rutine (npr. ob pretirani utrujenosti lahko namesto načrtovanega teka gremo vsaj na sprehod).
• vnaprejšnje načrtovanje: ob določenih obdobjih lahko vnaprej predvidimo, kdaj bo naše življenje bolj kaotično in bomo imeli manj časa za izvajanje vsakodnevnih rutin (npr. pričetek šolskega leta, novi službeni projekti). Takrat si rutine lahko olajšamo z vnaprejšnjo pripravo stvari (oblačil, hrane, pripomočkov).
• nagrajevanje majhnih zmag: čeprav je občutek oblikovanja rutine vznemirjajoč že sam po sebi, se kljub temu lahko posebej nagradimo. Pri tem razmislimo o možnih nagradah, ki ne bodo kvarile našega uspeha. Sami pri sebi ozavestimo občutek, da nam je uspelo dlje časa izvajati nekaj, kar smo si zadali. To nam je lahko spodbuda za nadaljnje vpeljevanje koristnih vedenj v svojo rutino.

Vzpostavljanje dnevne rutine lahko spodbuja našo učinkovitost v vsakodnevnem življenju, še zlasti pa nam koristi v obdobjih, ko je naše počutje slabše kot običajno. Ne glede na to, da rutina v naše življenje vnaša stabilnost, pa se je potrebno zavedati, da je zdrava rutina fleksibilna in prilagodljiva. Pretirano vztrajanje v rutinskih dejavnostih, ki nam ne predstavljajo več posebnega veselja, je smiselno zamenjati z novimi aktivnostmi, ki nas bodo osrečevale. Prav tako ni koristno pretirano vztrajanje z navadami takrat, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih omejitev z rutino težko nadaljujemo. Zavedajmo se, da namen oblikovanja rutine ni stroga disciplina in rigidnost, temveč ohranjanje stabilnosti in občutka pomirjenosti. Če opazimo, da nas rutina začenja »preganjati« ali »utesnjevati«, je potreben razmislek o njeni smiselnosti in možnostih spreminjanja rutine v nam bolj prilagojeno obliko.