Pomemben del telesnega in duševnega zdravja je pestra, uravnotežena in redna prehrana. Kot vsi organi tudi možgani potrebujejo za učinkovito delovanje stalen dotok potrebnih hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano.

Kako lahko s prehrano vplivam na duševno počutje?

Nekatera živila dvignejo razpoloženje, raven energije in koncentracijo, druga pa imajo nasprotni učinek. Uživanje svežega sadja, zelenjave, oreščkov in polnozrnatih izdelkov v okviru uravnotežene mešane prehrane lahko zmanjša tveganje za nekatera duševna stanja (npr. depresija), medtem ko uživanje hrane z veliko sladkorja in nasičenih maščob to tveganje lahko poveča.

Nekatera živila, ki jih vključujemo v našo mešano in uravnoteženo prehrano, imajo lahko ugodne učinke na delovanje živčnega sistema in duševno zdravje v splošnem, saj vsebujejo številna koristna hranila kot so vitamini, aminokisline in beljakovine. Koristna živila so:

Zdrav način prehranjevanja je več kot samo obrok

Ko govorimo o zdravem načinu prehranjevanja, najpogosteje pomislimo na način priprave in velikost posameznega obroka. Vendar je poleg tega pomembna tudi hranilna sestava obroka, način uživanja, naš odnos do hrane in reden ritem prehranjevanja. Dobro je, da jemo v za to namenjenem okolju (npr. za mizo, ne na postelji), da si za hrano vzamemo čas in jo skušamo čuječe okušati in vonjati. Če se med obrokom zares posvetimo hrani, bomo prej dosegli občutek sitosti in potešenosti.

Zakaj je dobro ohranjati enakomerno raven sladkorja v krvi?

Nenehno spreminjanje ravni krvnega sladkorja lahko vodi v nihanje razpoloženja,  razdražljivost, občutek utrujenosti, nemirnosti in slabše splošno razpoloženje (npr. žalost, brezvoljnost). Hiter porast krvnega sladkorja povzročijo visoko predelana živila (npr. zamrznjeni, pred-pripravljeni obroki) in živila z visoko vrednostjo sladkorja (npr. bonboni, čokoladni namazi, sladke pijače). To pomeni, da smo kratek čas polni energije, dokler na enkrat ne poide in hitro postanemo razdražljivi ter zaspani. Zato je pomembno, da čez dan zaužijem 3–5 hranilno polnovrednih obrokov. Od tega je zelo pomemben obrok dneva zajtrk, ki dobro vpliva na naše spominske zmožnosti, pozornost in razpoloženje.

Kako zdravje našega črevesja vpliva na naše razpoloženje?

Naše črevesje je polno živih mikroorganizmov. Njihova raznolikost je ključna za zmanjševanje vnetij v našem telesu, katera predstavljajo tudi dejavnik tveganja za razvoj duševnih motenj (npr. depresije). Priporočljiva so vlakninsko bogata polnovredna živila (npr. sveže sadje in zelenjava, žita, kaše, polnozrnati izdelki, stročnice, oreščki, semena). Hitra in nezdrava prehrana nasprotno slabo vpliva na morebiti blaga kronična vnetja v našem telesu in na dolgi rok poveča verjetnost tudi za razvoj duševnih motenj.

Kakšna je razlika med motnjami prehranjevanja in motnjami hranjenja?

Motnje prehranjevanja niso sopomenka za motnje hranjenja. Pogosto jih lahko opazimo pred pojavom motenj hranjenja in niso nujno znak duševne motnje. Med motnje prehranjevanja vključujemo nezdrave prehranjevalne navade, neredno prehranjevanje, poseganje po samo eni vrsti hrane, posluževanje različnih modnih diet in pogosto nihanje telesne mase (jo-jo učinek).

Dodatne koristne nasvete in napotke glede prehrane najdete na spodnjih povezavah:
• Zdrava priprava hrane
• Zdravo nakupovanje
• Premagovanje finančnih omejitev pri zdravih prehranskih izbirah
• Zdrava prehrana na delovnem mestu