Težke življenjske okoliščine

Domov » Skrb za duševno zdravje » Težke življenjske okoliščine » Žalovanje – kako si lahko pomagam sam

Žalovanje – kako si lahko pomagam sam

Žalovanje je naš naravni odziv na hudo izgubo. Ne nanaša se zgolj na izgubo bližnje osebe zaradi smrti, temveč tudi na izgubo intimnega odnosa, izgubo službe, življenjskega sloga ali dragocenega predmeta. Najtežja izguba je običajno izguba bližnje osebe, na katero smo bili tesno navezani. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube.

Za žalovanje je značilnih 5 faz oz. obdobij in vsaka ima svoj namen:

  • zanikanje: šok in nezmožnost verjeti, da se je izguba resnično zgodila
  • jeza: občutek razdražljivosti in jeze zaradi izgube, obtoževanje sebe in drugih za izgubo
  • pogajanje: občutki krivde in obžalovanja, da nam ni uspelo preprečiti izgube
  • žalost: občutki žalosti, brezupa, nemoči, samo-izolacija
  • sprejemanje: zavedanje posledic izgube in novih okoliščin ter postopna reorganizacija življenja po izgubi

Zaporedje faz žalovanja ni enako za vse, prav tako ni nujno, da vsi doživimo vse faze. Pogosto v procesu žalovanja večkrat prehajamo naprej in nazaj med različnimi fazami. Trajanje žalovanja je odvisno od navad družbene skupnosti, v kateri živimo. V naši kulturi je običajno sprejemljivo trajanje žalovanja za izgubljeno osebo eno leto. Lahko se zgodi, da osebo, ki se sooča z izgubo bližnjega, še precej dolgo po smrti določeni predmeti ali okoliščine (npr. slika, ime, obletnica) vznemirijo, saj v njih vzbudijo občutek izgube in osamljenosti.

Celoten proces soočanja z izgubo pa si v veliki meri lahko olajšamo tudi sami. Navajamo nekaj nasvetov:

Zdrav življenjski slog

Kot pri večini drugih duševnih stisk, je tudi v času žalovanja pomembno, da skrbimo za zdrav življenjski slog. Zdrav življenjski slog zajema zdravo prehrano, dovolj rekreacije, urejen ritem spanja in izogibanje uživanju škodljivih substanc. Kadar smo fizično zdravi in pri močeh, se lažje soočamo s težkimi življenjskimi okoliščinami in bolje prenašamo stres.

Pogovor z bližnjimi

Zelo koristno je, če se o svojih občutkih pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo. Velikokrat se zgodi, da nam odleže, ko povemo svoje občutke na glas, saj nas tako ne tiščijo več v notranjosti. Kadar oseba, s katero se pogovarjamo, pove svojo lastno izkušnjo, lahko pogovor zmanjša občutek osamljenosti. Pogosto se zgodi, da nam bližnji lahko nudijo dobre nasvete, ker si želijo, da nam je bolje.

Poiščimo skupinsko terapijo

V situaciji, ko močno žalujemo, je  koristno, da se udeležimo srečanj podpornih skupin. Namen je, da spoznamo, da nismo sami, in da se z žalovanjem vsak sooča na svoj način. Preko skupinske terapije spoznamo veliko novih ljudi in imamo priložnost, da ustvarimo nova prijateljstva. Celoten pogovor poteka pod vodstvom strokovnjaka, ki v pogovoru usmerja udeležence na pot zdravega načina žalovanja.

Poiščimo strokovno pomoč

Ko stiska ob žalovanju postane prehuda ali pa vodi v razvoj drugih duševnih bolezni (npr. depresije, anksiozne motnje, zasvojenosti …), pravočasno poiščimo strokovno pomoč.

Žalovanje postane zapleteno, ko se bolečina s časom ne zmanjšuje ali pa se celo poglablja in nas ovira pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Primer je razvoj depresivne motnje po izgubi, ki nas začne močno ovirati pri vsakodnevnem življenju in delovanju. Tako se lahko pričnemo izogibati določenim aktivnostim ali pa se popolnoma umaknemo iz družbe. Iskanje strokovne pomoči je zelo pomembno na poti do našega okrevanja. Strokovnjaki, na katere se lahko obrnemo, so: psihiater, psiholog, klinični psiholog, psihoterapevt. Strokovnjaki so dolžni slediti vrsti etičnih kodeksov, ki preprečujejo, da bi komurkoli izdali podrobnosti našega pogovora, zato je pomembno, da smo z njimi iskreni.


Izogibajmo se uživanju alkohola in psihoaktivnih substanc

Ljudje smo v procesu žalovanja zelo ranljivi, kar lahko vodi v zlorabo alkohola in psihoaktivnih substanc. Ko smo pod vplivom substanc, se težje soočimo s svojimi resničnimi občutki in čustvi. Poleg tega stanje opitosti in zmanjšane prisebnosti vodi v močnejše valove žalovanja v stanju treznosti.  Bolečo izgubo lahko predelamo le, kadar se z bolečino soočimo, kar pa je možno le v stanju treznosti. Zato je priporočljivo, da se alkohola in psihoaktivnih substanc v času žalovanja izogibamo.

Po pomoč se lahko obrnemo na:
•	izbranega osebnega zdravnika, ki nas bo lahko usmeril do strokovne podpore v procesu žalovanja 
•	spletne in telefonske vire pomoči v duševnih stiskah strokovnjake, ki nudijo oporo v procesu žalovanja

 

Scroll to Top Skip to content