Novice

Domov » Aktualno » Novice » Kako se soočati s post-praznično potrtostjo?

Kako se soočati s post-praznično potrtostjo?

Kaj je post-praznična potrtost?

Praznični čas je za nami. Za nekatere je to obdobje vrhunec leta, poln evforije, veselja in radosti ter prijetnih občutkov. Za druge je obdobje praznikov polno stresa, tesnobe, razočaranja, bolečine, osamljenosti in strahov. Pogosto pa gre tudi za mešanico in zlitje različnih občutkov. Zdaj, ko vstopamo v novo leto in se vračamo v ustaljene vzorce, v šole, službe, v »normalno« življenje, pa se lahko soočimo s post-praznično potrtostjo.

Kako se soočati s post-praznično potrtostjo

Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa, ki ga prinesejo prazniki, naj bi čutili mir in nekakšno radost, a se lahko mnogi soočimo tudi z občutki, ki jih nekateri psihologi in zdravniki imenujejo post-praznični sindrom, stres ali depresija. Post-praznični sindrom prepoznamo po naslednjih znakih: potrtost, žalost, melanholija, želja po uživanju v brezskrbnih dnevih, jeza, tesnoba, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavoboli ali nespečnost.

Pojavijo se lahko tudi znaki depresije, ki pa v nasprotju z depresijo, v primeru post-praznične potrtosti izzvenijo hitreje. V pogovornem jeziku z izrazom depresija opisujemo najraznovrstnejša razpoloženja, strokovno gledano pa vsake začasne motnje razpoloženja (potrtost, žalost, tesnobnost, občutek nemoči …) še ne uvrščamo med depresije. Depresija je motnja, pri kateri potrtost ne izzveni v zelo dolgem časovnem obdobju (na primer leto dni) in je ni mogoče obvladati z običajnimi načini obvladovanja.

Več o depresiji si lahko preberete na naslednji povezavi.

Kako je možno, da čutim potrtost po praznikih?

Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa je običajno, da ob koncu začutimo praznino ali občutek izgube. V prazničnem obdobju se namreč pojavi visoka stopnja aktivnosti, kot so druženje, načrtovanje, nakupi, obiski, potovanja, novoletne zaobljube, silvestrovanje,…, ki se ob prihodu novega leta kar na enkrat končajo. Tako se visoko pričakovani trenutki zaključijo in ponekod se pojavi razočaranje, ker prazniki niso potekali po načrtih ali pa zato, ker se evforija poleže in umiri.

Kako naprej?

Pomembno se je zavedati, da je občutek izgube pravzaprav prilagoditev na manj dražljajev. Izgubili nismo nič drugega kakor samo visoko stopnjo aktivnosti na katero smo se privadili v prazničnem času. Četudi nismo potrti, lahko občutimo nenadno razočaranje.

Dobra novica je, da se ti neprijetni občutki običajno niso dolgotrajni in si lahko pomagamo na različne načine:

  • Zavedati se moramo, da so to povsem običajni občutki.
  • Zamenjajmo rutino. Zdrsnimo iz prazničnih občutkov. Počnimo nekaj kar nismo počeli med prazniki in usmerimo pozornost v vsakodnevne aktivnosti, ki nas ne spominjajo na občutek praznine.
  • Pogovorimo se z nekom. To je lahko družinski član ali pa prijatelj, ki mu zaupamo in s katerim smo lahko odkriti. Dober pogovor je pogosto primeren način, da notranjo stisko privedemo na plan in nas tako manj obremenjuje. Ostanimo v stiku z osebami, ki so nam blizu in na nas pozitivno vplivajo. Namesto, da bi jim poslali sporočilo, jih pokličimo, saj bo stik tako bolj pristen.
  • Pomembna je fizična aktivnost, zato si vzemimo čas za vadbo ali daljši sprehod.
  • Prazniki lahko prinesejo tudi spremenjene prehranjevalne navade in se je potrebno vrniti k bolj uravnoteženemu načinu prehranjevanja.
  • Vzemimo si čas za dober spanec.
  • Ozreti se je potrebno v prihodnost in ne v preteklost. Morda smo si zastavili novoletno zaobljubo, ki jo stežka izpolnjujemo. Morda nas novi cilji celo utrujajo in obremenjujejo ter nam povzročajo nepričakovan stres. Bodimo prijazni in prizanesljivi do sebe. Bodimo prilagodljivi in si zastavimo nove, bolj dosegljive cilje.
  • Usmerimo misli v prednosti post-prazničnega časa, ki nam ponuja možnost, da se osredotočimo na dobre stvari okoli nas.
  • Ustvarimo si nove praznične tradicije. Če opažamo, da nas način praznovanja postavlja v prevelik stres, nam povzroča stisko in nas utruja, je potrebno sprejeti spremembe še pred naslednjimi prazniki. Dovolimo si, da letos praznujemo na sebi prijazen način in ne sledimo pričakovanjem, ki nam jih postavljajo drugi ali pa mediji.

Več koristnih informacij najdete v rubriki Nasveti za boljše počutje.

Kdaj po pomoč in podporo?

Pogosto je ravno praznično obdobje tisto, ki prinese na plan marsikatero bolečino, spomine, izkušnje ali druga negativna čustva. Marsikdo se znajde v stiski. Kot je zgoraj zapisano, negativni občutki, ki jih pripisujemo post-prazničnemu sindromu izzvenijo hitreje kot depresija. Kljub vsemu pa je potrebno, da si prisluhnemo in smo pozorni na to, če ti občutki vztrajajo daljši čas. V kolikor ti občutki trajajo dlje časa in smo se znašli v duševni stiski je pomembno, da ne oklevamo, temveč čimprej poiščemo pomoč in podporo. Pomoč lahko poiščemo pri svojih bližnjih (družina ali prijatelji), ki jim zaupamo, podpornih skupinah, društvih, svetovalnih ali strokovnih službah.

Tukaj najdete kontaktne informacije virov za Prvo pomoč v stiski.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
Centri za duševno zdravje odraslih
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
Zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja
Mreža virov pomoči v Sloveniji

Dodatna gradiva:
Psihična odpornost v vsakdanjem življenju – izvedba tehnike Prizemljitev
Priporočila za izvajanje tehnik sproščanja
Duševno zdravje ni cilj, temveč pot – intervju
Ravnanje s strahovi in paničnimi napadi – predavanje
O prijaznosti – intervju
Kako pomagati svojim bližnjim v duševni/psihični stiski?
Odzivanje v času krizne situacije in načini njenega obvladovanja
Poskrbimo za svoje dobro počutje
Ostala gradiva na temo dobrega počutja in duševnega zdravja

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content