Panična motnja
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je občasna zaskrbljenost normalen in pomemben obrambni odziv.
Občutki tesnobe so lahko prehodne narave in jih povzročajo različne okoliščine, ki se jih ustrašimo, jih nismo vajeni ali pa so nam neprijetne. Ob doživljanju tesnobnih misli ali počutja se skušajmo opomniti, da zaradi njih ne potrebujemo biti hudo zaskrbljeni, temveč jih skušajmo sprejeti kot del običajnega človekovega doživljanja (npr. tako kot se počutimo srečne, se včasih lahko počutimo nemirne in negotove). Vsak občutek tesnobe zato še zdaleč ni bolezensko »nenormalno« stanje, ki bi ga bilo potrebno na vsak način odpraviti s psihoterapijo ali zdravili, ampak gre za naraven telesni in psihični odziv, ki nas ščiti pred nevarnostjo. Pri obvladovanju tesnobe so pomembni različni dejavniki kot so medsebojna podpora, družbena povezanost in občutek psihološke varnosti, bodisi na delovnem mestu, v šoli, družini ali skupnosti.
Pri anksioznih motnjah pa se obrambni tesnoben odziv sproži tudi takrat, kadar trenutne nevarnosti ni (več) ali pa je ta minimalna. O motnjah anksioznosti zato govorimo takrat, kadar je tovrstno doživljanje pretirano, traja daljše časovno obdobje ali je prisotno brez jasnih razlogov. Anksiozne motnje se uvrščajo med najpogostejše duševne težave, saj se z njimi vsaj enkrat sreča približno vsaka tretja oseba.
Posameznikom, ki trpijo za anksioznimi motnjami je skupno to, da pogosto občutijo intenziven strah ali skrb glede običajnih vsakodnevnih situacij, kar slabša kakovost njihovega življenja in jim povzroča notranje stiske ter trpljenje. Pretiran in stalen občutek strahu s težavo nadzorujejo, kar vpliva na njihovo vsakodnevno življenje in odnose z drugimi. K anksioznim motnjam se uvrščajo generalizirana anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, socialna anksioznost, panična motnja in fobije. Od njih se panična motnja razlikuje po nekaterih osnovnih značilnostih.
Osnovne značilnosti
Panika je preplavljajoč občutek hudega strahu, ki se lahko pojavi ob zaznavi nevarnosti, s katero se ne znamo spopasti. Panični napad pa pomeni nenadno doživetje hude tesnobe, strahu in neugodja, ki se pojavi hitro (v roku 10 minut) in brez zunanjega povoda. Ob njegovem pojavu lahko občutimo pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, zadihanost oz. občutek pomanjkanja zraka, bolečino v prsnem košu, vrtoglavico, omedlevico … Dobimo lahko tudi občutek, da se nam bo zmešalo ali bomo izgubili nadzor nad našim telesom.
O panični motnji govorimo, kadar doživimo vsaj dva nepričakovana panična napada, po tem pa nas vsaj še en mesec oblega močna zaskrbljenost pred naslednjim napadom in njegovimi posledicami. Čeprav po doživetem paničnem napadu lahko ponovno normalno delujemo, mu vedno sledi močan strah in negotovost pred tem kaj se je dogajalo z nami. Pogosto nas skrbi, da bomo ob paničnem napadu izgubili svojo zdravo presojo ali nadzor nad okoliščinami, v katerih se nahajamo.
Od paničnega napada različna je agorafobija, ki pomeni močan strah pred kraji ali situacijami, kjer smo obkroženi z množico ljudi in imamo malo možnosti za umik iz situacije. Takšnim krajem in situacijam (npr. obiski trgovskih središč, poln avtobus) se zato lahko pričnemo načrtno izogibati, kar pa ovira naše socialno življenje.
Pogosti simptomi in znaki
Za panično motnjo so značilni naslednji znaki in simptomi:
- doživetje vsaj 2 paničnih napadov,
- intenziven strah pred naslednjim paničnim napadom,
- občutek bližajoče se pogube in strahu (npr. da bomo umrli),
- misli o izgubi zdravega razuma ali nadzora nad lastnim vedenjem,
- telesna in duševna napetost,
- razdražljivost,
- nezaupanje sebi,
- občutek šibkosti in
- izogibanje situacijam, v katerih smo doživeli panični napad.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
K razvoju panične motnje pripomore več različnih dejavnikov. Gre za preplet bioloških (genetika, telesne bolezni) in psiholoških dejavnikov ter vplivov konkretne življenjske situacije – npr. močan stres zaradi težkih življenjskih okoliščin (kot je ločitev od ljubljene osebe) ali izgub bližnje osebe ali službe. Pomembno je, da za te okoliščine ne krivimo sebe in se ne poglabljamo v zmotna prepričanja (npr. da je vzrok paničnih napadov naša osebna šibkost ali nezmožnost obvladovanja lastnega telesa). Čeprav nas je morda sram, da bi drugi izvedeli za naše napade in se ob tem počutimo ranljive, se moramo zavestno opomniti, da na pojav paničnega napada nismo mogli vplivati. Vplivamo lahko samo na to, kaj storimo po paničnem napadu – npr. poiščemo podporo in pomoč pri obvladovanju paničnih napadov.
Primer iz življenja
»Rok je mlad in uspešen podjetnik ter talentiran organizator. Čeprav ima veliko skrbi zaradi stresa in službenih odgovornosti, je do sedaj med seboj uspešno usklajeval različna življenjska področja. Ob koncu tedna se je odpravil v trgovino po vsakotedenski nakup hrane. Pri sprehajanju med policami ga je klical šef in mu povedal, kaj vse ga v službi čaka naslednji teden. Ob zaključku klica je začutil, da vse težje diha. Imel je občutek, da mu zmanjkuje zraka in ga močno tišči v prsih. V tistem trenutku je pomislil, da doživlja srčni infarkt in bo to njegov konec. Začelo se mu je tudi močno vrteti in njegovo telo je postalo šibko, kot bi ga ohromilo. Nikakor ni mogel prevzeti nadzora nad svojimi rokami ter nogami in lahko je le čakal, da napad mine. Celotnega dogajanja v njegovem telesu se je močno ustrašil. Po napadu se je počutil nekoliko zmedenega, vendar je lahko nadaljeval z nakupovanjem. Od takrat naprej se je izogibal večjim nakupovalnim središčem in tja odšel le, kadar ga je spremljal nekdo, ki mu je zaupal. Čeprav je lahko normalno deloval, se je močno bal, da se mu napad zopet ponovi. Čez dva tedna je Rok odšel na prijateljevo rojstnodnevno zabavo. Nič hudega sluteč je začutil mravljince po telesu in postalo mu je neznosno vroče. Ustrašil se je, da ponovno doživlja napad panike in začutil je podobne telesne občutke kot zadnjič v trgovini. Z zabave je predčasno odšel, od takrat naprej pa nenehno razmišlja o tem, kaj bo storil, če se napad ponovi. Zaradi strahu pred njim je opustil veliko stvari, ki jih je prej rad počel. Za vsakodnevne obveznosti, ki jih mora urejati na banki, pošti, uradih ali trgovinah prosi bližnje, da uredijo namesto njega, saj se boji javnih krajev. Pri službenem delu se od drugega napada dalje tudi težko zbere in se pogosto zaloti, da mu misli švigajo sem in tja. Zaradi vsega tega postaja vse bolj nesrečen in veliko slabše spi. Najbolj ga skrbi, da bi se mu panični napad pojavil v službi, kjer bi se mu sodelavci posmehovali in se bo osramotil pred šefom. Zaradi tega postaja vse bolj obupan in ne ve kaj storiti.«
Kdaj in kam po pomoč?
Kadar doživimo panični napad se počutimo ranljive in prestrašene. Skrbi nas lahko kdaj se bo pojavil naslednji panični napad ter kaj si bodo drugi mislili o nas. To lahko močno vpliva na naše vsakodnevno življenje, saj pričnemo opuščati določene dejavnosti ter se izogibati druženju z ljudmi. Kljub temu, da panični napadi niso življenjsko ogrožajoči, nam lahko povzročajo veliko stisko, neugodje in stres, zato si je dobro poiskati pomoč. Ob doživljanju paničnega napada se zdi, da potrebujemo nujno medicinsko pomoč zaradi telesnih težav. V resnici gre za težave psihološke narave, saj se naš um na običajne življenjske situacije odzove pretirano močno in prestrašeno.
Zaradi tega lahko preizkusimo različne tehnike sproščanja (npr. dihanje s trebušno prepono). Sami si lahko pomagamo tudi tako, da raziskujemo okoliščine, v katerih se nam pojavljajo panični napadi, da bomo na ta način bolje razumeli njihovo ozadje.
Kadar ocenimo, da nam tudi to ne pomaga, se je dobro obrniti po strokovno pomoč. Za zdravljenje panične motnje je učinkovita kombinirana uporaba zdravil in psihoterapije, s katero raziskujemo vzroke naših paničnih napadov. Ob ustrezni strokovni obravnavi lahko panične napade sčasoma učinkovito obvladujemo in zmanjšamo njihovo pogostost ter intenzivnost.
Več o panični motnji:
- priročnik Stres in anksioznost
- priročnik Anksiozne motnje
- priročnik Ko te strese stres
- spletna stran OMRA
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej.
- spletna stran Ne boj se Društva DAM in njihovo Orodje za anksiozne motnje
- spletna stran Dobre knjige, na kateri lahko poiščete knjige o panični motnji
- angleška spletna stran Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (NIMH)
