Prilagoditvena motnja
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v službi … Doživljamo ga kot negotovost in nepredvidljivost, saj je povezan s hitrimi spremembami, visokimi pričakovanji ter zahtevami drugih ljudi, čemur včasih nismo kos. Čeprav visoka raven stresa lahko postane del našega vsakdana in se nanjo privadimo, to še ne pomeni, da na nas nima vpliva. Na dolgi rok lahko zaradi stresa pričnemo zanemarjati pomembna področja našega življenja kot so druženje z bližnjimi in skrb zase ter za druge. Vse to lahko vodi k nejevolji, nezadovoljstvu in telesnim boleznim.
Če prepoznamo, da se trenutno soočamo z večjimi obremenitvami kot smo jih vajeni, poskušajmo pozorno spremljati telesne znake, ki nam sporočajo kakšen vpliv ima stres na nas. Ob tem si lahko pomagamo s krivuljo normalnega odziva na stres, ki poteka skozi tri faze. Prva je faza alarma, ko nas nekaj preseneti in zaskrbi. Takrat doživimo vznemirjenje, ki našemu telesu sporoči, naj se pripravi na povečano delovanje za soočanje s stresorjem. Če stresorja ne odpravimo takoj, sledi faza vztrajnega odpora, kjer delujemo s povečano zmogljivostjo. Ker takšno delovanje na dolgi rok izčrpa naše zaloge energije, se sčasoma pojavi še tretja faza – izčrpanost. Nanjo nas opozarjajo telesni (npr. utrujenost, bolečine, krči, padec odpornosti, visok krvni pritisk, kronične bolezni), duševni (npr. razdražljivost, težave s spominom in osredotočenostjo, nizka samopodoba) ali vedenjski znaki (npr. slabši odnosi z bližnjimi, nagli čustveni odzivi).
Ob veliki ali dolgotrajni izpostavljenosti stresu se lahko razvijejo s stresom povezane motnje. O njih govorimo kadar je naše vsakodnevno počutje in delovanje močno ovirano zaradi posledic stresnih dogodkov, predvsem pa zaradi nepretrganega kopičenja stresa, ki izčrpa naše zaloge moči in volje. S stresom povezane motnje so lahko prepoznane prepozno, saj lahko utrpimo že veliko škodo na telesnem ali duševnem nivoju preden se zavemo, da je stresna obremenitev previsoka. Na področju duševnih motenj povezanih s stresom se lahko pojavijo akutna stresna reakcija, posttravmatska stresna motnja (PTSM) in prilagoditvena motnja, z doživljanjem dolgoročnega stresa pa se povezuje tudi izgorelost, čeprav slednja ni duševna motnja. Od njih se prilagoditvena motnja razlikuje po nekaterih osnovnih značilnostih.
Osnovne značilnosti
K prilagoditveni motnji uvrščamo skupek raznolikih znakov in simptomov, ki se pojavijo v enem mesecu od doživetja travmatičnega dogodka (npr. nesreča, zloraba, nadlegovanje, nasilje, vojna) ali nepričakovane življenjske spremembe (npr. izselitev, izguba bližnjega, odpustitev). Poleg negativnih stresnih dogodkov pa se prilagoditveni odziv lahko pojavi tudi pri izredno pozitivnih dogodkih, ki so kljub zaželenosti za nas stresni (npr. rojstvo otroka, poroka, gradnja doma). Prilagajanje na stresne dogodke se kaže kot skupek čustvenih, miselnih, vedenjskih ali socialnih znakov, ki ovirajo naše delovanje in učinkovitost.
S prilagoditveno motnjo označujemo prehodno obdobje v našem življenju, ko smo zaradi nujnosti hitrega prilagajanja ali povečanega stresa bolj občutljivi in ranljivi. Prilagoditvena motnja lahko sledi akutni stresni reakciji na travmatični dogodek. Kaže se na zelo različne načine in simptomi, ki pa ne zadostujejo za postavitev diagnoze posttravmatske stresne motnje.
Pogosti simptomi in znaki
Prilagoditveno motnjo spremljajo nekateri značilni simptomi in znaki:
- depresivno ali tesnobno razpoloženje in zaskrbljenost,
- nihanja razpoloženja,
- utrujenost in brezvoljnost,
- nezmožnost ali oteženo opravljanje vsakodnevnih obveznosti,
- občutek nemoči,
- oslabljena zmožnost načrtovanja in organizacije,
- slabo vzdrževanje pozornosti,
- motnje vedenja (npr. agresivnost),
- pesimizem,
- izguba zanimanja ali veselja do življenja,
- socialno izogibanje ali umik.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Nastanek prilagoditvene motnje je pogojen z notranjimi in zunanjimi dejavniki. Med zunanje dejavnike štejemo vse dogodke ali situacije, ki so obremenjujoči sami po sebi (npr. prometne ali naravne nesreče, nasilje, vojna), prizadenejo našo socialno mrežo (npr. ločitev, smrt bližnjega) ali korenito posegajo v način našega dosedanjega življenja (npr. vstop v šolo, starševstvo, migracija, seznanitev s kronično boleznijo, zamenjava službe, denarne težave, upokojitev).
Doživetje stresnega zunanjega dogodka je nujen pogoj za opredelitev prilagoditvene motnje, vendar je odziv na stres odvisen od naših prilagoditvenih zmožnosti. K zunanjim dejavnikom se tako pridružijo še notranji dejavniki, na katere lahko vplivamo v večji meri kot na zunanje. Med notranje dejavnike uvrščamo naše predispozicije, telesne in osebnostne značilnosti kot so osebnostna prožnost, optimizem, strategije spoprijemanja s stresom, življenjski slog, socialna podpora, doživljanje smisla v življenju ipd.
Primer iz življenja
»Upokojenka Vlasta je ob koncu lanskega leta izgubila moža. Čeprav je bil mož popolnoma zdrav in poln življenja, ga je iznenada presenetila srčna kap, ki je bila zanj usodna. Vlasto je moževa smrt sesula. Slišala je mnogo opazk o tem, kako dobro se sooča s situacijo, v resnici pa je bila prvih nekaj dni tako otopela in pretresena, da ni bila zmožna čutiti vsega, kar je doživljala. Šele čez nekaj tednov je začela dojemati, da njenega moža resnično ni več in začela razmišljati o človeški nemoči ter črni prihodnosti. Vsiljevale so se ji misli, kot so »sedaj nihče ne bo poskrbel zate, sama si za vse, postala si vdova, ki se ji bodo vsi izogibali…«. Vlasta je od takrat naprej zvečer težko zaspala in se ponoči pogosto prebujala ter bedela, zaradi česar se je začela bati noči. Podnevi je bila nenehno utrujena, otožna in brez energije. Težko je načrtovala kaj mora opraviti naslednji dan in se z muko pogovarjala z drugimi ljudmi, čeprav je vedela, da ji želijo le pomagati. Vse to je vodilo v občutke potrtosti in izgubila je voljo za kuhanje, skrb za domače ljubljenčke ter druženje s svojimi prijateljicami – vse, kar je v preteklosti najraje počela. Počutila se je osamljeno in v sebi je čutila praznino, ki je ni znala zapolniti na noben način. Vlasto je najbolj prizadelo to, da se je zadnjih nekaj let pred svojo upokojitvijo veselila prostega časa z možem in skupnih izletov, za katere sta varčevala dolgo časa. Počutila se je osiromašeno in izigrano, saj ji je življenje krivično odvzelo sopotnika v teh skupnih doživetjih, ki jih je težko pričakovala. Doživljala je tudi močna čustva jeze, ker je smrt doletela ravno njenega moža, s katerim sta se resnično razumela, medtem ko imajo vse njene prijateljice še vedno žive može, čeprav nenehno tarnajo, kako jim gredo na živce. Poleg jeze jo je bilo tudi strah pred prihodnostjo, s katero se bo morala soočati čisto sama. Vlasta se je z vsem tem soočala več tednov. Počutila se je, kot da se vrti v krogu iz katerega ne zna izstopiti. Sčasoma je spoznala, da tako ne gre več naprej. Odločila se je, da svoje počutje končno zaupa hčerki, ki ji je bila ves čas na voljo, vendar sprva Vlasta ni želela sprejeti njene pomoči. Mislila je, da bo s tem potrdila svojo nemoč. V resnici pa je Vlastino zaupanje težav svoji hčerki in kasneje psihološkemu svetovalcu na dveh srečanjih prineslo resnično olajšanje, da se je ponovno počutila kot prej. V veliko pomoč so ji bili tudi vnuki, s katerimi se počuti resnično srečna. Sprva se je radostnih občutkov otepala in se počutila krivo ob veselju, ki ga je doživljala, vendar je zavestno sprejela odločitev, da ima pravico do veselja. Vlasta se je po dolgem premisleku tudi odločila, da se s privarčevanim denarjem odpravi na načrtovane izlete. Čeprav se je bala, da bo zaradi tega moža še bolj pogrešala, se je počutila, kot da s tem možu izpolnjuje zadnjo željo in mu na ta način izraža spoštovanje. Vlasta je na teh izletih uvidela kako živijo ljudje v drugih kulturah in po vrnitvi domov je nekatere njihove rutine vpeljala v svoj vsakdan. To ji je pomagalo pri tem, da je ponovno začutila smisel, ki ji vsako jutro ponudi razlog, da vstane in začne z dnevom. Čeprav ji ob misli na moža še vedno privrejo solze in občutki žalosti, so ti sčasoma vse manj intenzivni.«
Kdaj in kam po pomoč?
Ob doživetju intenzivnega stresa ali stiske se naše doživljanje, čustvovanje in vedenje lahko začasno nekoliko spremenijo. Pojavljati se pričnejo določeni znaki in simptomi, ki so sicer neprijetni, vendar nam pomagajo pri soočanju s stresnim dogodkom, zato si jih ne smemo očitati ali se zaradi njih označevati kot šibke. V prehodnem obdobju nekaj dni, tednov ali mesecev po stresnem dogodku skušajmo biti do sebe prijazni in se osredotočiti na to, kaj lahko storimo, da se bomo počutili tako, kot smo se prej. Pri tem nam lahko pomaga pogovor z nam ljubimi osebami, udejstvovanje v hobijih, ki nas veselijo, pisanje dnevnika razpoloženja, urjenje tehnik sproščanja … Izmed naštetega si izberimo nekaj stvari, ki v nas vzbujajo dober občutek in blagodejno pripomorejo k našemu zdravju. Ob vsem tem skušajmo vzdrževati tudi zdrav življenjski slog (tj. uravnotežena prehrana, gibanje, izogibanje škodljivim substancam).
Kadar je od začetka prilagoditvenih simptomov minilo že več kot pol leta, naše počutje pa se kljub različnim strategijam samopomoči še vedno ni izboljšalo, se je priporočljivo obrniti še na strokovnjaka – npr. (kliničnega) psihologa, psihosocialnega svetovalca, psihoterapevta ali psihiatra. Svoje težave lahko zaupamo tudi osebnemu zdravniku, ki nas bo po presoji usmeril naprej. Največjo učinkovitost obravnave prilagoditvene motnje kaže psihoterapija (npr. suportivna oz. podporna terapija, vedenjsko-kognitivna terapija), lahko tudi v kombinaciji z zdravili. Cilj obravnave podaljšane prilagoditvene motnje je aktivacija lastnih virov moči, iskanje življenjskega smisla in predelava stresne izkušnje na način, da nas spomin nanjo ne »posrka« več v vase. Kadar pretekli travmatični dogodek več mesecev obremenjuje naše življenje, je priporočljivo čimprej poiskati pomoč.
Splošne informacije o stresu in spoprijemanju z njim:
- Zloženka Stres – spoprimimo se z njim
- spletna stran NIJZ o tem Kako strese stres
- spletna stran NIJZ o Obvladovanju stresa
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej. o tem Kaj je stres in katere so s stresom povezane motnje
