Posttravmatska stresna motnja
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v službi … Doživljamo ga kot negotovost in nepredvidljivost, saj je povezan s hitrimi spremembami, visokimi pričakovanji ter zahtevami drugih ljudi, čemur včasih nismo kos. Čeprav visoka raven stresa lahko postane del našega vsakdana in se nanjo privadimo, to še ne pomeni, da na nas nima vpliva. Na dolgi rok lahko zaradi stresa pričnemo zanemarjati pomembna področja našega življenja kot so druženje z bližnjimi in skrb zase ter za druge. Vse to lahko vodi k nejevolji, nezadovoljstvu in telesnim boleznim.
Če prepoznamo, da se trenutno soočamo z večjimi obremenitvami kot smo jih vajeni, poskušajmo pozorno spremljati telesne znake, ki nam sporočajo kakšen vpliv ima stres na nas. Ob tem si lahko pomagamo s krivuljo normalnega odziva na stres, ki poteka skozi tri faze. Prva je faza alarma, ko nas nekaj preseneti in zaskrbi. Takrat doživimo vznemirjenje, ki našemu telesu sporoči, naj se pripravi na povečano delovanje za soočanje s stresorjem. Če stresorja ne odpravimo takoj, sledi faza vztrajnega odpora, kjer delujemo s povečano zmogljivostjo. Ker takšno delovanje na dolgi rok izčrpa naše zaloge energije, se sčasoma pojavi še tretja faza – izčrpanost. Nanjo nas opozarjajo telesni (npr. utrujenost, bolečine, krči, padec odpornosti, visok krvni pritisk, kronične bolezni), duševni (npr. razdražljivost, težave s spominom in osredotočenostjo, nizka samopodoba) ali vedenjski znaki (npr. slabši odnosi z bližnjimi, nagli čustveni odzivi).
Ob veliki ali dolgotrajni izpostavljenosti stresu se lahko razvijejo s stresom povezane motnje. O njih govorimo kadar je naše vsakodnevno počutje in delovanje močno ovirano zaradi posledic stresnih dogodkov, predvsem pa zaradi nepretrganega kopičenja stresa, ki izčrpa naše zaloge moči in volje. S stresom povezane motnje so lahko prepoznane prepozno, saj lahko utrpimo že veliko škodo na telesnem ali duševnem nivoju preden se zavemo, da je stresna obremenitev previsoka. Na področju duševnih motenj povezanih s stresom se lahko pojavijo akutna stresna reakcija, posttravmatska stresna motnja (PTSM) in prilagoditvena motnja, z doživljanjem dolgoročnega stresa pa se povezuje tudi izgorelost, čeprav slednja ni duševna motnja. V nadaljevanju so opisane nekatere značilnosti posttravmatske stresne motnje.
Osnovne značilnosti
Posttravmatska stresna motnja pomeni skupek znakov in simptomov, ki se pojavijo nekaj časa po izkušnji hudega travmatičnega dogodka ali intenzivnega stresa. Gre za zakasnelo reakcijo na ogromen stres, ki ga povzročijo izredni dogodki kot so fizični napadi, naravne katastrofe, prometne nesreče, posilstvo, ugrabitev, pričanje smrti, ubijanje v vojni ali kakršnekoli oblike mučenja. Vse te dogodke spremljajo občutki hudega strahu pred smrtjo, nemoči ali groze.
Pogosti simptomi in znaki
Za posttravmatsko stresno motnjo so značilni nekateri tipični simptomi in znaki:
- ponavljajoče se vsiljene in neprijetne podobe, misli ali zaznave,
- vznemirjenost in občutki podoživljanja travme ob soočenju s podrobnostmi travmatičnega dogodka,
- motnje spomina (npr. oslabljen priklic, pozabljanje, vsiljevanje spominov),
- motnje spanja (npr. nespečnost, nočne more),
- telesni znaki (npr. napetost, vrtoglavica, glavobol),
- občutek odtujenosti ali odmaknjenosti od sebe in sveta okoli nas,
- občutki krivde, manjvrednosti in nemoči,
- hudo vzburjenje in izbruhi jeze,
- močna stiska in izogibanje podobnostim stresnih dražljajev (npr. krajem, ljudem),
- želja po izogibanju socialnim stikom,
- pomanjkanje optimizma in smisla za prihodnost.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav
Ni nujno, da bomo ob kakršnemkoli doživetju travme ali šoka razvili posttravmatsko stresno motnjo. Večina ljudi, ki doživi izjemno stresen dogodek ne razvije posttravmatske stresne motnje. K njenemu nastanku namreč prispevajo tudi notranji dejavniki kot so dedna nagnjenost, slabše odzivanje na stres, zgodnje izkušnje travme, osebnostne lastnosti, odsotnost socialne podpore ipd. Ljudje pa imamo običajno na voljo zadostne strategije obrambe in prilagajanja, da ne razvijemo posttravmatske stresne motnje. Kljub temu pa nastanek motnje sam po sebi ne odraža šibkosti, temveč je odvisen predvsem od teže stresne izkušnje.
Primer iz življenja
Kdaj in kam po pomoč?
Razvoj posttravmatske stresne motnje je postopen. Izkušnji stresnega dogodka lahko sledita akutna stresna reakcija in prilagoditvena motnja, ki predstavljata normalen odziv ob doživetju šoka in sami po sebi nista razlog za skrb. Če v tem obdobju poskrbimo za lastne telesne in duševne potrebe, neprijetni simptomi običajno minejo spontano, brez potrebe po strokovni pomoči. Takrat si lahko pomagamo s pisanjem dnevnika razpoloženja, tehnikami sproščanja, zaupnimi pogovori z bližnjimi osebami, hobiji ter ustrezno prehrano, gibanjem, zadostno količino spanja in izogibanjem škodljivim substancam.
Kadar pa se po več tednih od travmatične izkušnje še vedno počutimo ujete v podoživljanje travme, kar ovira naše vsakodnevno delovanje, pa je potrebna strokovna pomoč. Razmislimo lahko o obisku psihološkega svetovanja, kliničnega psihologa ali psihoterapevta. Obrnemo se lahko na lokalni Center za duševno zdravje ali osebnega zdravnika, ki nas usmeri naprej ali nam odredi začasni bolniški stalež. Iskanje strokovne pomoči je pomembno zato, ker se ob neprepoznani in ne obravnavani motnji lahko pridružijo še simptomi generalizirane anksiozne motnje, depresije ali psihosomatske težave. Zdravljenje posttravmatske stresne motnje poteka s pomočjo psihoterapije, v primeru hujših oblik pa se temu pridruži še jemanje zdravil.
O tem kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo si lahko preberete na spletni strani Vizita.si.
Splošne informacije o stresu in spoprijemanju z njim:
- Zloženka Stres – spoprimimo se z njim
- spletna stran NIJZ o tem Kako strese stres
- spletna stran NIJZ o Obvladovanju stresa
- spletna stran Nisi okej? Povej naprej. o tem Kaj je stres in katere so s stresom povezane motnje