Promocija duševnega zdravja pri delu se splača
Zelo pomembno spoznanje je, da je možno z različnimi ukrepi promocije duševnega zdravja pri delu, stroške, ki so povezani s slabim duševnim zdravjem, bistveno znižati oz. celo prihraniti.
Raziskovalci za izračunavanje prihrankov zaradi ukrepov promocije zdravja in počutja zaposlenih uporabljajo različne metodologije, vendar pa pregled relevantnih raziskav dokazuje, da so tovrstne naložbe ekonomsko upravičene.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da vsak vložen EUR v promocijo zdravja pri delu povrne 2,5 – 4,7 EUR preko zmanjšanja stroškov za bolniške odsotnosti, manjše fluktuacije, višje produktivnosti in drugih pozitivnih posledic duševnemu zdravju naklonjenega okolja.
Po podatkih drugih raziskav (Matrix Insight) pa naj bi bila donosnost naložb, ki jih ustvarijo programi krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu, ki so strokovno pripravljeni ter obravnavajo specifične potrebe v posameznih delovnih organizacijah, v enem letu še višja, saj lahko znaša do 13,6 EUR za vsak euro odhodkov v programu.
Koraki promocije duševnega zdravja pri delu (analiza stanja, izbor in načrtovanje ukrepov, njihovo izvajanje, vrednotenje rezultatov in zagotovitev dolgoročnega izvajanja) so sicer enaki za vsa podjetja in organizacije, kljub temu pa ne obstaja enoten pristop pri izboru ustreznih ukrepov. Pomembno je upoštevati potrebe posamezne organizacije ter skladno z njimi izbrati in prilagoditi ukrepe ter aktivnosti.
Učinkovita promocija vključuje ukrepe z dveh vidikov:
• obvladovanje tveganj, kar pomeni preprečevanje, odstranjevanje oz. zmanjševanje vpliva psihosocialnih in drugih dejavnikov tveganja na delovnem mestu in
• krepitev dejavnikov, ki varujejo duševno zdravje, npr. ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja na delovnem mestu, krepitev znanja in veščin za vodstvene delavce in zaposlene, npr. o zgodnjem prepoznavanju znakov slabega duševnega počutja na delovnem mestu, napotkih za boljše spoprijemanje s stresom za posameznike, o ustrezni podpori zaposlenim ob težavah v duševnem zdravju ter pri vračanju na delo po daljši odsotnosti ipd.
Varovanje in promocijo duševnega zdravja pri delu je potrebno vključiti v sistem obvladovanja tveganj v organizaciji.