Delodajalci se čedalje bolj zavedajo pomena obvladovanja psihosocialnih tveganj ter z njimi povezanega delovnega stresa in njegovih neželenih posledic na zdravje ter varnost zaposlenih. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) so dolžni preprečevati, odpravljati in obvladovati vsa tveganja na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev, vključno s psihosocialnimi. Številni delodajalci slednjim še vedno posvečajo manj oz. premalo pozornosti, saj je v nasprotju s tradicionalnimi fizičnimi, kemičnimi in drugimi tveganji obravnava psihosocialnih tveganj bolj občutljiva in subjektivne narave ter zato težje obvladljiva. Poleg tega jih vodstveni delavci zaradi manjše neposredne vpletenosti v delovne naloge zaposlenih težje prepoznajo, zato podcenjujejo njihov vpliv, s tem pa se izgubijo tudi priložnosti za njihovo ustrezno obvladovanje in podporo zaposlenim.

Obvladovanje psihosocialnih tveganj ni enkratno dejanje, temveč kontinuiran proces z več fazami, predstavlja pa tudi sestavni del organizacijske kulture oz. dobre prakse vodenja in upravljanja organizacije. Pri uvajanju postopkov za obvladovanje psihosocialnih tveganj je potrebno upoštevati stanje pripravljenosti organizacije za spremembo,  specifična tveganja določene organizacije in sektorja, kot tudi razpoložljive informacijske, kadrovske, finančne vire ter izvedbeno podporo pri ocenjevanju in obvladovanju teh tveganj.

Uspešno obvladovanje psihosocialnih tveganj ne zahteva nujno velikih sredstev. Po drugi strani pa lahko neobvladana psihosocialna tveganja na dolgi rok z zniževanjem poslovne uspešnosti, konkurenčnosti in ugleda organizacije predstavljajo znatno višje stroške, kot bi stali ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje.

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu: problem organizacije ali posameznika?

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je skupna zaveza ter odgovornost delodajalcev in zaposlenih.

Številne tematike, povezane z duševnim zdravjem, med njimi tudi stres in duševne težave na delovnem mestu, so pogosto stigmatizirane in napačno razumljene predvsem kot občutljivost oz. težava posameznika, zaradi česar se  prelaga tudi odgovornost za reševanje teh težav na posameznika. Pri takšnem razumevanju je vpliv delovnih pogojev na duševno in telesno zdravje zaposlenih v veliki meri podcenjen, takšno stališče pa je lahko velika ovira pri obvladovanju psihosocialnih tveganj in preprečevanju njihovih posledic v delovni organizaciji.

Če psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu razumemo ter obravnavamo kot tveganja, ki izvirajo iz organizacije in poteka dela, jih je možno obvladati enako uspešno kot katera koli druga tveganja za zdravje in varnost pri delu. Zato je ključno, da se zlasti vodstveni delavci zavedajo pomena psihosocialnih tveganj, jih prepoznavajo in obvladujejo, k čemur jih sicer obvezuje tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (24. člen). 

Z urejenimi delovnimi razmerami in ustreznimi ukrepi promocije duševnega zdravja pri delu je psihosocialna tveganja možno preprečevati ter uspešno obvladati v vseh delovnih okoljih ne glede na vrsto dejavnosti in velikost delovne organizacije. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evrov, po nekaterih drugih raziskavah celo do 13, 6 evrov, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov za bolniške odsotnosti, manjši fluktuaciji (menjava zaposlitve), višji produktivnosti in drugim pozitivnim učinkom, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.

Iso standard za obvladovanje psihosocialnih tveganj

Junija 2021 je bil objavljen tudi nov standard ISO 45003:2021, ki vsebuje smernice za obvladovanje psihosocialnih tveganj kot enega od področij upravljanja varnosti in zdravja pri delu v okviru standarda ISO 45001. Novi standard delovnim organizacijam pomaga preprečevati škodo zaradi slabega duševnega zdravja, povezanega z delom, pri zaposlenih in ostalih zainteresiranih straneh ter spodbuja promocijo duševnega zdravja pri delu. Uporaben je za delovne organizacije vseh velikosti in vseh panog pri razvoju, vzdrževanju in kontinuiranem izboljševanju zdravih ter varnih delovnih mest. Ob tem ta standard posebej poudarja pomen zaupnosti informacij, povezanih s posameznim zaposlenim, ki se nanašajo na njegovo izpostavljenost psihosocialnim tveganjem, posledice tega in morebitne sprejete ukrepe na individualni ravni.

Pomembno

Bistven pogoj za učinkovito načrtovanje, uveljavljanje in vrednotenje načrta za obvladovanje psihosocialnih tveganj  ter njegovo izvedbo je podpora in zaveza vodilnih ter vodstvenih delavcev, tudi najvišje ravni vodstva organizacije.

Informiranje in redno komuniciranje z zaposlenimi o pridobljenih podatkih ter postopkih obvladovanja psihosocialnih tveganj bistveno pripomore k motivaciji zaposlenih za uveljavljanje ukrepov in sprememb ter k njihovi učinkovitosti. Pri komuniciranju ugotovitev oz. rezultatov postopkov obvladovanja je pomembno, da zaposlenim sporočimo, da je vsak njihov odziv dragocen in bo pripomogel k ustvarjanju bolj zdravega ter psihološko varnega delovnega mesta.

Komunikacija zaposlenim naj vključuje oz. omogoča:

• zavezo vodstvenih delavcev do svojih zaposlenih za obvladovanje psihosocialnih tveganj
• priložnosti za povratno informacijo zaposlenih o aktivnostih, programih in politikah, ki naj bi spodbujale vključenost zaposlenih
• odgovore na pobude in skrbi zaposlenih ter drugih deležnikov na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj
• informacije, kako z delom povezane spremembe vplivajo na zdravje, varnost in dobro počutje pri delu
• informacije z revizij in drugih ocen uspešnosti izvedenih ukrepov za obravnavo tveganj

Pomembne informacije naj bodo zaposlenim dostopne in razumljive (npr. prevedene v različne jezike, predstavljene v različnih medijih, npr. video, avdio posnetki).

Oglejte si spodnji letak o obvladovanju psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu in ga delite naprej.