IEBtZWRpYSBvbmx5IHNjcmVlbiBhbmQgKG1heC13aWR0aDogNzgxcHgpIHsgICB9IEBtZWRpYSBvbmx5IHNjcmVlbiBhbmQgKG1heC13aWR0aDogNTk5cHgpIHsgICB9IA==
Psihosocialna tveganja se lahko pojavljajo na vseh delovnih mestih, v vseh panogah in pri vseh oblikah zaposlitev, vendar so določene poklicne skupine zaradi narave in pogojev dela bolj izpostavljene tem tveganjem (npr. zdravstvo, socialno varstvo ipd.). Čeprav so psihosocialna tveganja specifična za vsako delovno organizacijo in vsako delovno mesto, podatki zadnjih let v državah članicah EU kažejo, da sta ne glede na gospodarsko panogo med najpogostejšimi tveganji povečan časovni pritisk ter posledično dolgi delavniki z netipičnim delovnim časom in delo s težavnimi strankami/klienti.
Gre za značilnosti dela, ki narekujejo dlje časa trajajoče fizične, miselne in/ali čustvene napore oz. sposobnosti/veščine za opravljanje dela:
• predolg delovnik (preveč ur dela) in/ali delovnik z netipičnim delovnim časom
• prevelika delovna obremenjenost, preveč delovnih nalog, preveč strank, prehiter delovni ritem ali prevelik časovni pritisk (prekratek rok), časovno neizvedljive naloge, neuresničljiva pričakovanja ali odgovornosti
• delovne naloge, ki presegajo zmožnosti, usposobljenost in veščine zaposlenega
• nepredvidena podaljšanja delovnika
• zahtevana dolga obdobja pozornosti za opazovanje in sledenje izrednih dogodkov, npr. pri kontroli letenja, vožnjah na dolge relacije, varnostnem nadzoru oz. opazovanju
• čustveno zahtevno delo, ki zaradi stalne izpostavljenosti oz. stika »iz oči v oči« s strankami, klienti, učenci oz. javnostjo zahteva prikrivanje čustev oz. stalen nadzor nad lastnimi čustvi in ohranjanje pozitivne naravnanosti v različnih, tudi konfliktnih okoliščinah, ob stiskah ali težkih življenjskih okoliščinah drugih (npr. pri socialnih delavcih) pri strankah/učencih/pacientih s težavnim ali nasilnim vedenjem (npr. zdravstveni delavci, učitelji, taksisti)
• izmensko delo, premalo počitka med izmenami
•redno delo v fizično neugodnih in nevarnih pogojih, npr. delo pri ekstremnih temperaturah ali hrupu, z nevarnimi kemikalijami ali z nevarno/pomanjkljivo/neudobno opremo (npr. na gradbišču, v proizvodnji)
Prenizka delovna zahtevnost nastane v primerih, ko gre za:
• premalo dela v daljšem časovnem obdobju
• pogosto ponavljajoče in monotone, premalo raznolike, razdrobljene in nesmiselne naloge z nizko stopnjo miselne dejavnosti in raznolikosti (npr. pobiranje in pakiranje izdelkov ter nadzor proizvodnega traku)
To tveganje lahko nastane, če zaposleni nimajo vpliva na različne vidike dela, npr.:
• pri delu s/za stroji ali računalniki
• če je delo zelo natančno določeno in predpisano (npr. določeni scenariji v klicnih centrih)
• če zaposleni lahko le malo vplivajo na hitrost, vrstni red in obseg delovnih nalog
• če zaposleni niso vključeni v odločitve, ki vplivajo nanje ali/in njihove stranke
• če zaposleni ne morejo zavrniti dela z nasilnimi strankami (npr. na policijski postaji)
Tveganje zaradi prenizke podpore na delovnem mestu lahko nastane v okoliščinah, ko zaposleni nimajo:
• ustrezne čustvene in praktične podpore nadrejenih ter sodelavcev
• zadostnih informacij za opravljanje naloge ali niso ustrezno usposobljeni za izvajanje naloge
• primernih orodij, opreme in virov za izvedbo nalog
Tveganje, ki izhaja iz slabega vodenja oz. upravljanja sprememb v organizaciji, se lahko pojavi pri:
• dolgo časa trajajočem ali ponavljajočem se prestrukturiranju delovne organizacije
• nezadostnem upoštevanju oz. obravnavi morebitnih vplivov na zdravje, varnost in učinkovitost dela,
• pri prerazporejanju ali odpuščanju zaposlenih, pri selitvah delovnih obratov ali pri uvajanju novih tehnologij in proizvodnih procesov
• negotovosti glede plačila oz. znižanja plače
• pomanjkljivem (tudi zapoznelem) posvetovanju in komuniciranju s ključnimi deležniki in zaposlenimi v zvezi z večjimi spremembami
• pomanjkljivi praktični podpori zaposlenim v času sprememb
To tveganje lahko izvira iz okoliščin, v katerih:
• so prisotni negotovost ali stalne spremembe pri delovnih nalogah in zahtevanih standardih dela
• pomembne informacije za izvajanje delovnih nalog zaposlenim niso dostopne
• gre za konfliktnost vlog pri delu, pri odgovornostih in pričakovanjih, npr. en nadrejeni kot prioriteto postavi določeno delovno nalogo, drugi nadrejeni pa se s tem ne strinja
O slabih odnosih na delovnem mestu govorimo v primerih, ko gre za:
• nasilje, ustrahovanje, nadlegovanje, spolno/spletno nadlegovanje in nasilje, diskriminacijo ali katero koli drugo neprimerno vedenje sodelavcev, nadrejenih ali strank (npr. zmerjanje, javno kritiziranje, širjenje govoric, zadrževanje ključnih informacij ali virov za delo, dodeljevanje nesmiselnih nalog)
• slabe odnose med zaposlenimi, nadrejenimi, sodelavci, strankami ali drugimi osebami, s katerimi zaposleni prihaja v stik
• pogosta nestrinjanja o tem, kako naj bi bilo delo opravljeno, to je še posebej stresno, če so lahko posledice slabe komunikacije dodatni časovni pritiski ali resne napake
• pogoste konflikte med zaposlenimi in njihovimi vodji, nadrejenimi ter sodelavci; položaj se poslabša, če se vodilni delavci izogibajo reševanju konfliktov in odpravljanju neprimernega vedenja oz. s tem odlašajo
To tveganje na delovnem mestu nastane npr. ob:
• nedoslednem upoštevanju etičnih norm
• nedoslednem uveljavljanju pravil, navodil in procesov
• nepravičnosti ali pristranskosti pri dodeljevanju virov za delo in delovnih nalog
• odločanju na podlagi netočnih informacij, pristranskosti ali neupoštevanju pogledov oz. stališč vseh vpletenih
• nespoštljivem odnosu do določenih zaposlenih (vključno s predsodki)
• nepravični obravnavi pritožb zaposlenih
• pomanjkljivem reševanju organizacijskih težav/konfliktov oz. nezadostnem spremljanju uspešnosti oz. učinkovitosti dela (npr. ni ukrepanja ob slabo opravljenem delu)
• nezadostnemu plačilu za opravljeno delo
Gre za tveganja, ki lahko nastanejo v okoliščinah za katere so značilni:
• stagniranje poklicne kariere
• negotovost v zvezi z napredovanjem ali zaposlitvijo
• neupravičeno napredovanje ali zasluženega napredovanja ni
• slabo plačilo
• slab družbeni ugled dela
Za primere pomanjkljivega priznanja in nagrade gre v primerih, ko:
• zaposleni za svoje delo ne prejmejo pozitivnega odziva oz. priznanja za dobro opravljene naloge
• je vloženi trud zaposlenih nesorazmeren s formalnim ter neformalnim priznanjem ter nagradami
• se veščine in znanja zaposlenih ne uporabljajo v zadostni meri
• so prisotni negotovost ali stalne spremembe pri delovnih nalogah in zahtevanih standardih dela
• pomembne informacije za izvajanje delovnih nalog zaposlenim niso dostopne
• gre za konfliktnost vlog pri delu, pri odgovornostih in pričakovanjih, npr. en nadrejeni kot prioriteto postavi določeno delovno nalogo, drugi nadrejeni pa se s tem ne strinja
Gre za delo v okoliščinah, ki so nevarne ali škodljive za zdravje npr.:
• pri nevarnem fizičnem delu
• v onesnaženem zraku
• ob visokih ravneh hrupa
• v ekstremnih temperaturah
• pri delu v z nevarnimi stroji ali mehanizacijo oz. v njihovi bližini
• delo v nestabilnih razmerah (npr. vojna žarišča, prizorišča nesreč)
Gre za delo na lokacijah, kjer je dostop do virov, komuniciranja in s tem tudi do pomoči (posebej v nujnih primerih) otežen ali pa so potovalni časi dolgi, npr. pri naslednjih poklicih: zaposleni v nočnih izmenah, na dežurnih nočnih črpalkah ali v dežurnih trgovinah, avtoprevozniki, kmetje, nepremičninski agenti, patronažne sestre, delo na platformah, začasno delo na oddaljenih lokacijah; npr. v rudnikih, na gradbiščih, rafinerijah, terenski delavci.
• delo na lokacijah, ki so oddaljene od doma, družine, prijateljev in ustaljenih podpornih mrež (izolirano delo, terensko delo, delo na rafinerijah)
• delo, ki ni na oddaljeni lokaciji, a je brez stika z drugimi (npr. delo na platformah, delo na domu)
• delo na zasebnem domu (npr. socialni oskrbovalec starejših)
Gre za poklicno tveganje, kateremu so bolj izpostavljeni zaposleni v poklicih, ki nudijo nujno pomoč oz. so odgovorni za prvi odziv in pomoč v izrednih okoliščinah (gasilci, zdravniki, medicinske sestre, reševalci, policisti, vojaki). Lahko so priča hudim poškodbam pri žrtvah nesreč, delajo z nevarnimi oz. nasilnimi osebami, zaradi narave dela pa je lahko ogroženo njihovo lastno zdravje ali življenje. Travmatični dogodki vključujejo izpostavljenost grožnji ali dejanskemu napadu (npr. uslužbenci na bencinskih črpalkah, poštnih uradih, varnostniki). Ti dogodki vključujejo:
• rope
• kakršni koli besedne ali / in telesne napade na zaposlene
• grožnje z orožjem ali brez njega
• prometne nesreče, naravne nesreče
Sekundarna ali posredna travma
Vključuje simptome posttravmatske stresne motnje (osamljenost, tesnoba, odtujenost, motnje spanja, nemoč) in lahko nastane kot posledica dela s klienti, ki so doživeli travmatični dogodek (npr. hude prometne nesreče, zlorabe). Pojavi se lahko pojavi pri zdravnikih, psihoterapevtih, zdravstvenih delavcih nujne medicinske pomoči, socialnih delavcih, učiteljih.
Do tovrstnih tveganj pride v okoliščinah, ko so vrednote organizacije v nasprotju z vrednotami zaposlenega in prihaja do razkoraka med tem, kaj zaposleni želi delati in kaj mora delati, povezano je z razočaranji nad izbranim poklicem; npr.:
• če delodajalec od zaposlenega zahteva izvajanje neetičnih opravil oz. opravil, ki niso skladne z njegovimi osebnimi vrednotami (npr. prikrivanje določenih podatkov kupcem, zavajanje itd.)
• razlike med vizijo oz. poslanstvom in dejansko prakso v podjetju
• konfliktnost vrednot delodajalca (npr. visoko kakovostna storitev in minimalni stroški)
Pomembnejša nova in nastajajoča psihosocialna tveganja izhajajo iz novih okoliščin na trgu dela:
• nove oblike zaposlitve (npr. delo na platformah, delo na daljavo)
• digitalizacija
• prekarno (pogodbeno, kratkoročno) delo in negotovost zaposlitve
• tveganja s področja varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo
• slabo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Neobvladana psihosocialna tveganja se pri zaposlenem oz. skupini zaposlenih kažejo kot simptomi stresa in prispevajo k nezdravemu delovnemu okolju. Posameznik ali skupina zaposlenih lahko pri sebi prepozna naslednje znake, ki kažejo na izpostavljenost psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu, ti med drugim vključujejo:
Prirejeno po virih:
Stress Talking Toolkit: Preventing work-related stress, Health and Safety Executive, 2021 (Priporočila za delodajalce za pogovor na temo preprečevanja in obvladovanja z delom povezanega stresa britanskega izvršilnega organa za zdravje in varnost).
Workplace prevention of mental health problems: Guidelines for organisations (Priporočila za delovne organizacije za preprečevanje težav v duševnem zdravju na delovnem mestu) Melbourne School of Population and Global Health, University of Melbourne; 2013.
