Poleg negativnih posledic za duševno in telesno zdravje zaposlenih ter  njihovo storilnost lahko neobvladana psihosocialna tveganja prinašajo tudi resne ekonomske posledice za vse vrste delovnih organizacij (ne glede na velikost ali panogo) in za celotno družbo (npr. stroški zdravstvenih storitev in invalidnin). Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje na delovnem mestu lahko namreč več kot polovico izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom.

Psihosocialna tveganja je možno obvladovati tako uspešno kot katera koli fizična in druga tveganja za varnost in zdravje zaposlenih ter posledično v delovnih organizacijah bistveno znižati ali celo prihraniti s tem povezane stroške.

Kaj so psihosocialna tveganja na delovnem mestu?

Psihosocialna tveganja so tveganja za duševno in telesno zdravje, ki jih povzročajo pogoji in organizacija dela, socialni vidiki dela (od tod tudi njihovo poimenovanje), vključno z odnosi, ter značilnosti delovnega okolja in opreme. Izhajajo iz medsebojnega vpliva med zaposlenim in razmerami na delovnem mestu ter izven njega in lahko negativno vplivajo na zdravje in varnost pri delu, dobro počutje zaposlenega ter na njegovo produktivnost, zavzetost in zadovoljstvo pri delu.

Psihosocialna tveganja se lahko pojavljajo v kombinacijah z drugimi psihosocialnimi tveganji ter vplivajo na druga (npr. fizična) tveganja na delovnem mestu ali so posledica delovanja drugih tveganj. Slabi medosebni odnosi in pomanjkljiva komunikacija na delovnem mestu lahko na primer vplivajo na nejasne predstave o delovnih nalogah in pomanjkanje virov in podpore za njihovo izvedbo. Po drugi strani pa lahko neobvladana fizična tveganja, npr. delo z nevarnimi snovmi brez ustrezne zaščite, ali fizično naporno delo brez ustreznih pripomočkov, zaposlenim povzročajo skrbi za lastno zdravje in s tem predstavljajo tudi psihosocialno tveganje. Učinki psihosocialnih tveganj se skozi čas kopičijo in dolgoročno poslabšujejo zdravje zaposlenih.

Zaposleni so na delovnem mestu pogosto izpostavljeni kombinaciji več psihosocialnih tveganj hkrati, kar dodatno povečuje tveganje za doživljanje stresa in z njim povezanih negativnih posledic. Nekatera tveganja so prisotna ves čas, druga pa le občasno, določena zadevajo vse zaposlene, nekatera tveganja pa prizadenejo tiste zaposlene, ki so jim zaradi značilnosti dela in/ali osebnih okoliščin bolj izpostavljeni.

Potrebno je upoštevati, da zaposleni različno doživljajo in se odzivajo na psihosocialna tveganja. Te razlike so posledica osebnih, bioloških, zdravstvenih, socioekonomskih, kulturnih in drugih značilnosti oz. okoliščin zaposlenih (npr. ženske, nosečnice, starejši, mlajši delavci, delavci s kronično boleznijo, z invalidnostmi, migrantski delavci) ter/ali značilnosti pogodbenega razmerja oz. narave dela, ki ga opravljajo (npr. delavci s pogodbami za določen čas, samozaposleni, novozaposleni, delavci, ki opravljajo nizko kvalificirana dela).

Delavci imajo lahko eno ali več omenjenih značilnosti (npr. delavka, ki je mati samohranilka in opravlja nizko kvalificirano začasno delo), zaradi katerih so bolj dovzetni za neželene učinke psihosocialnih in drugih tveganj in bodo zato verjetneje potrebovali dodatno podporo za varno in zdravo delo.

Zdravstvene in socialne posledice neobvladanih psihosocialnih tveganj

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem lahko pri zaposlenih povzroča doživljanje stresa. Stres je telesni, miselni in čustveni odziv, ki se pojavi, ko zahteve na delovnem mestu presegajo zmožnosti in vire zaposlenega. Obremenitve in pritiski na delovnem mestu, ki povzročajo stres, so pogosti pri zaposlenih, a sami po sebi niso nevarni za zdravje, dokler jih zaposleni lahko obvladujejo oz. če niso prekomerni. Če je obremenjenost s stresom huda ali traja dlje časa, lahko negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. 

Neobvladana psihosocialna tveganja lahko povzročajo stres pri delu in s tem vplivajo na miselne sposobnosti (npr. težave s pozornostjo, spominom), telesne spremembe (povečanje/ izguba telesne teže, glavoboli), slabše uravnavanje čustev (npr. razdražljivost) in spremenjeno vedenje (npr. več napak pri delu). Poleg tega vplivajo na porast zdravju škodljivih navad pri zaposlenih, kot so nereden urnik spanja in posledično premalo spanca, neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, več pitja alkohola, kajenja, zloraba drog. Ob daljši izpostavljenosti neobvladanim tveganjem na delovnem mestu se lahko pojavijo ali poslabšajo številne zdravstvene težave in bolezni, kot so kronična utrujenost, težave z želodcem in razjede, obolenja mišično-skeletnega sistema (bolečine v križu, sindrom zapestnega prehoda, itd.), izgorelost, povišan krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen tipa 2 in nekatera rakava obolenja.

Neobvladana psihosocialna tveganja se povezujejo tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj so med najdaljšimi, njihovo trajanje in pogostost pa se v Sloveniji v zadnjih letih še povečujeta. Duševne motnje so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve.

Za delodajalce neobvladana psihosocialna tveganja poleg bolniških odsotnosti (absentizma) pomenijo še druge negativne posledice (in stroške), med njimi prezentizem (prisotnost zaposlenega na delu kljub slabemu počutju ali bolezni) in z njim povezano manjšo produktivnost, višjo fluktuacijo zaposlenih, večje število delovnih nesreč, poškodb in napak pri delu, izgubljene poslovne priložnosti in slabši poslovni uspeh.

Na družbeni ravni se posledice neobvladanih psihosocialnih dejavnikov tveganja kažejo kot zmanjševanje zdravih let življenja, dolgotrajne bolniške odsotnosti, zgodnejše upokojevanje delovno aktivne populacije, posledično manjša socialna vključenost ljudi ter višji psihološki, socialni in finančni stroški slabega zdravja.

Oglejte si spodnji letak o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu in ga delite naprej.