Spoprijemanje s težavami in stiskami

Panični napad

Kadar občutimo telesne, miselne in čustvene znake paničnega napada (npr. bolečina v prsih, trepetanje, pospešeno bitje srca, občutek dušenja, potenje, omedlevica, mravljinčenje, brezupno razmišljanje…), se lahko počutimo ranljive in prestrašene. Ob diagnozi panične motnje in ustrezni strokovni obravnavi lahko panične napade sčasoma učinkovito obvladujemo in zmanjšamo njihovo pogostost in intenzivnost. Poleg samega zdravljenja panične motnje pa lahko veliko storimo tudi sami z določenimi tehnikami za lažje obvladovanje paničnih napadov.

V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov.  

Razumemo dogajanje ob paničnem napadu

Panični napad se običajno prične s telesnimi občutki (npr. hitro utripanje srca). Ker se teh občutkov ustrašimo, si jih napačno razlagamo in domnevamo, da smo v nevarnosti. Zaradi tega se naše telo odzove še močneje (npr. še hitrejše bitje srca, plitvo dihanje, cmok v grlu, vrtoglavica, napete mišice v telesu, itd.), pojavijo se misli, da tega ne bomo zdržali in sprožijo se močni občutki strahu ter tesnobe.

Za ustrezno ukrepanje ob paničnih napadih je potrebno razumeti tudi delovanje čustev. Vsako čustvo, ki ga doživljamo, ima predvidljiv potek: sprva narašča, doseže vrh in nato upade. Največja napaka pri obvladovanju paničnih napadov je umik v fazi naraščanja čustva. Če vzdržimo in ne ukrepamo ob prvih znakih naraščanja čustva, mu s tem damo priložnost, da popusti samo od sebe. Beg iz navidezno ogrožajoče situacije nas v tistem trenutku sicer pomiri, vendar na dolgi rok čustva ob paniki le poslabša in jih stopnjuje. Izogibanje situacijam namreč utrjuje napačno prepričanje v možganih, da je situacija resnično nevarna. Boljši način spoprijemanja z neprijetnimi občutki je, da v situaciji zdržimo in se izurimo v veščinah, ki nam v tistem trenutku pomagajo vzdržati z neprijetnimi čustvi in telesnimi občutki.

Več o paničnih napadih in učinkovitem spoprijemanju z njimi si lahko pogledate v predavanju klinične psihologinje Aleksandre P. Meško na naslednji povezavi.

Zavestno umirimo naša čustva

Čeprav je v trenutku naraščanja neprijetnih čustev težko vzdržati z vso napetostjo v telesu, je pomembno, da ne zbežimo iz situacije, ki v nas vzbuja strah in željo po ukrepanju. S poskusom pobega ali zatiranja neprijetnih čustev in občutkov na dolgi rok stopnjujemo strah pred podobnimi situacijami, zato bodo čustva v prihodnje še močnejša in posledično tudi intenzivnost in pogostost paničnih napadov.

Ko zaznamo, da se v nas začnejo vzbujati neprijetna čustva, lahko poskušamo ugotoviti, za katero čustvo gre in ga poimenujemo (npr. »to je strah«). Na ta način se lahko zamotimo in se hkrati opomnimo, da je vse, kar doživljamo, samo izjemno neprijetno, nismo pa v resnični nevarnosti in nič slabega se nam ne bo pripetilo. Zavedajmo se, da je vse, kar občutimo, zgolj trenutno in da vsa še tako močna in neprijetna čustva ter telesni občutki sčasoma minejo. Vmes skušajmo preusmeriti našo pozornost stran od občutkov, v katere smo vpeti.

Pri tem lahko preizkusimo različne sprostitvene tehnike, kot so na primer dihalne vaje – npr. vdihnemo skozi nos in preštejmo do tri, zadržimo dih in preštejmo do šest, šele nato izdihnimo skozi usta in ponovno preštejmo do šest. Pri dihanju ob doživljanju paničnih napadov bodimo še posebej pozorni na to, da je naš izdih daljši kot vdih.
 
Poskusimo lahko tudi tehnike prizemljitve, ki nam pomagajo vzpostaviti stik z resničnostjo. Ob tem vključimo vse čute – ozavestimo stik stopal s podlago, pregledamo predmete okoli sebe in tri predmete poimenujmo in opišemo (npr. po barvi, obliki), prepoznamo tri zvoke v okolici in jih opišimo, vprašamo se ali je v prostoru prisoten kakšen vonj oz. okus. Preizkusimo  lahko tudi tehniko odpenjanja, tehniko grajenja prostora in druge tehnike sproščanja.

Preusmerimo naše misli

Ob doživljanju paničnega napada smo običajno v trenutno situacijo tako vpeti, da razmišljamo le o najhujšem možnem scenariju, ki nas lahko doleti. Tudi, če nasploh nismo črnoglede osebe in vemo, da ima vsaka situacija več možnih izidov, je v času, ko doživljamo panični napad težko zavzeti realen pogled na okoliščine. Ob tem upoštevajmo, da vse, kar pomislimo v tistem trenutku, ni nujno odraz resnične nevarnosti. Poskusimo lahko razlikovati med resničnimi dejstvi in našo domišljijo (npr. »Ali se odzivamo na nekaj, kar se je resnično zgodilo ali se odzivamo na tisto, o čemer smo razmišljali in se bojimo?«). Ker smo v situacijo tako močno vpeti, smo zaradi močnih čustev pristranski, zato lahko predvidevamo najslabše možne izide, ki so povsem nerealni oz. zelo neverjetni.

Našo pozornost lahko v tistem trenutku preusmerimo k drugim ljudem ali dejavnostim. Preizkusimo lahko aktivnosti, ki zahtevajo vso našo pozornost (npr. pogovor z drugo osebo, športna dejavnost, učenje novih veščin, igranje zahtevnih iger…).

Uporabimo lahko tudi pozitivno vizualizacijo v kateri si zamislimo resničen ali namišljen kraj ali situacijo, kjer nam je prijetno in se počutimo dobro, varno (npr. sanjska plaža, najljubši kotiček). Naše misli imajo namreč velik vpliv na naše počutje (npr. kadar razmišljamo o nečem žalostnem, postanemo otožni, kadar pa razmišljamo o nečem lepem, se počutimo bolje).

Sprostimo napetost v telesu

Čeprav telesne odzive ob paničnem napadu doživljamo zelo intenzivno, ti občutki niso življenjsko ogrožajoči. Na naše doživljanje paničnega napada lahko vplivamo tudi preko našega telesa. Postavitev in drža telesa podzavestno vplivata na naše počutje in zaznavanje samega sebe. Močna drža (tj. odprt prsni koš in dvignjen pogled) omogoča dvig samozavesti in energije, saj naši možgani takšno držo povežejo z občutkom moči. Kadar začutimo, da se v nas vzbujajo panični občutki, lahko spremenimo našo telesno držo (npr. se vzravnamo, ramena potisnemo nazaj, globoko vdihnemo).

Napetost v telesu lahko sprostimo tudi s postopnim sproščanjem mišic, ki nam pomaga prepoznati razliko med napetim in sproščenim telesom.

Z navedenimi tehnikami ne prekinemo toka neprijetnih čustev in občutkov, temveč se za nekaj trenutkov  zamotimo, da tako lažje zdržimo z njimi, dokler se le-ti ne umirijo. Pomembno je, da zgoraj omenjene tehnike redno vadimo, še preden občutimo močna čustva. Ko bomo v nekem trenutku potrebovali pomoč, bomo imeli rešitev pri roki, ne glede na to kje se nahajamo.

Pogovorimo se z bližnjimi

Ljudje, ki se še niso srečali s paničnim napadom običajno težko razumejo, kaj doživljamo ob napadu. Počutimo se lahko nerazumljene ali osamljene, saj drugi ne vedo, kako težko nam je med in po paničnem napadu. Kljub temu lahko svoje doživljanje zaupamo bližnji osebi (npr. družinskemu članu, prijatelju, partnerju) in ji pojasnimo, s čim se soočamo. Čeprav ni nujno, da bo bližnja oseba popolnoma razumela panične napade, nam je v trenutkih negotovosti kljub temu lahko v veliko oporo pri spoprijemanju. Če bomo v njeni prisotnosti doživeli panični napad, bo bližnja oseba, ki smo ji zaupali svoje težave, lažje ostala mirna in nam nudila oporo, saj bo vedela, kaj se v tistem trenutku dogaja z nami.

Vztrajamo v procesu strokovne pomoči

Panični napadi niso nevarni in nas življenjsko ne ogrožajo, kljub temu pa so izjemno naporni ter povzročajo trpljenje in stres. Z ustrezno strokovno pomočjo se lahko naučimo obvladovati naše odzive, da uspešno prebrodimo napad panike. Strokovna obravnava paničnih napadov je učinkovitejša, če pri zdravljenju sodelujemo in upoštevamo napotke strokovnjaka. Sami k uspešnemu zdravljenju najlažje pripomoremo tako, da smo do strokovnjaka iskreni in se trudimo po svojih najboljših močeh. Če panični napad doživimo po tem, ko smo se vključili v zdravljenje, ne obupajmo z obravnavo, kajti izboljšanje počutja in zmanjševanje pogostosti ter intenzivnosti paničnih napadov terja svoj čas.

Vztrajanje in sodelovanje v procesu strokovne obravnave paničnih napadov nas opolnomoči, da bomo morebitne prihodnje napade sčasoma samostojno obvladali in nas ne bo strah, če oz. kdaj jih bomo doživeli. In posledično se bodo le-ti začeli zmanjševati in postajati veliko bolj obvladljivi.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content