Nasveti za boljše počutje

Domov » Skrb za duševno zdravje » Nasveti za boljše počutje » Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Stres doživljamo, kadar se v življenju soočamo z izzivi in situacijami, ki bodisi presegajo naše zmožnosti bodisi ovirajo naše dobro počutje. Povzročajo ga tako majhne vsakodnevne neprijetnosti (npr. prometna gneča), pa tudi večji negativni dogodki (npr. smrt bližnjega). Čeprav stres v splošnem razumemo kot nekaj negativnega, je za vsakdanje življenje tudi potreben, saj nas spodbuja k delovanju. Škodljiv postane takrat, ko v nas povzroča občutek nemoči, ko je stresnih situacij preveč oz. trajajo predolgo, ko nimamo ustreznih strategij spoprijemanja z njim. Takrat lahko postanemo zlovoljni in nesproščeni, čeprav smo običajno veseli in odprti. Na dolgi rok to lahko vodi k izgorelosti in psihosomatskim obolenjem.


Vsak izmed nas stres doživlja na svoj način, zato se pri vsakem izmed nas kažejo različne posledice stresa. Pomembno se je zavedati, da dogodki niso stresni sami po sebi, ampak je odvisno od vsakega posameznika, kako jih bo doživljal.

Za lajšanje stresa ne obstaja preprosta tehnika, ki bi delovala že v prvem poskusu. Obvladovanje stresa je dolgoročen proces, s katerim skušamo doseči ravnovesje med obveznostmi (npr. šolo, službo), skrbjo zase in prostim časom. Pri obvladovanju stresnih občutij si lahko pomagamo z različnimi tehnikami, med drugim tudi s tehnikami sproščanja.

Več o tem zakaj je dobro obvladovati stres si lahko preberete v prispevku Obvladovanje stresa pomeni več zdravja.

Nekaj tehnik s katerimi si lahko pomagamo pri soočanju s stresom

Odpnemo se od stresne situacije

Ko se s stresom soočamo dolgo časa, običajno postanemo razdražljivi in izgubimo stik s samim seboj. To pomeni, da vse manj poslušamo sebe, zanemarjati začnemo svoje potrebe in želje ter opuščamo aktivnosti, v katerih uživamo. Da bi pobegnili stran od stresnih občutij, počnemo različne stvari (npr. se izogibamo druženju, jezimo na druge), s katerimi situacijo le še poslabšamo, zato je bolje, če se od stresnih občutkov poskušamo »odpeti« in jim vnaprej preprečimo, da nas prevladajo.

Tehnika odpenjanja je namenjena opažanju vsiljivih in stresnih občutkov v telesu, nato pa omogoči, da nas ti neprijetni občutki ne posrkajo vase. Kadar smo v negativna čustva in misli preveč vpeti, ne moremo učinkovito reševati problemov.

Ko opazimo, da se v našem telesu začne nekaj dogajati, zato lahko poskusimo:

  • poimenovati telesni občutek (npr. stiska me v prsih), misel (npr. po glavi mi rojijo boleči spomini iz preteklosti) ali čustvo (npr. preletava me strah),
  • nato pa povemo še, da smo to opazili (npr. opažam, da me stiska v prsih; opažam, da mi po glavi rojijo boleči spomini; opažam, da me preletava strah). S tem nam lahko postane nekoliko lažje, saj ugotovimo, da naše misli, čustva ali telesni občutki niso nujno resnična dejstva, ampak so nekaj, kar se pojavi in gre, ne da bi nam škodovalo.

Zgradimo prostor za naše doživljanje

Kadar pri sebi opazimo, da smo pod stresom, lahko namesto otepanja znakov stresa svoja občutja sprejmemo kot del običajnega delovanja. Zavedajmo se, da se vsi občasno soočamo z vsiljivimi mislimi ali čustvi, ki nam ne pustijo uživati v trenutku. Če za neprijetne občutke zgradimo prostor, od njih ne bežimo ali se z njimi borimo, lahko svojo energijo usmerimo v stvari, ki so pomembne.

Ko se v nas vzbudijo negativna čustva, jih s tehniko grajenja prostora lahko poskusimo radovedno raziskovati. Pri tem jim preprosto dovolimo, da pridejo in odidejo. Vmes si pomagamo s posebnim načinom dihanja. Lahko si predstavljamo, da z vsakim vdihom v naše telo spustimo svež zrak, ki potuje okoli bolečine. Na ta način ustvarjamo prostor zanje. Težko čustvo (npr. jezo) si lahko predstavljamo kot veliko snežno kepo v naših prsih, ki jo z vdihom svežega zraka in izdihom stare bolečine postopoma izpihujemo, da postaja vedno manjša.

Boleče občutke, čustva ali misli, lahko primerjamo z vremenom, ki se preko dneva nenehno spreminja. Včasih je vreme sončno in toplo, drugič deževno in vetrovno – v obeh primerih pa lahko najdemo stvari, ki jih lahko počnemo ne glede na vreme. Tako, kot se spreminja vreme, se spreminja tudi naše počutje in nobeno (slabo) vreme ne traja večno. Nebo ima vedno prostor za različne vremenske razmere, naše telo pa prostor za različna počutja.

Pričnemo s pisanjem dnevnika hvaležnosti

Razmišljanje o pozitivnih spominih, čustvih in odnosih, ki smo jih doživeli, nam v stresnih časih lahko pomaga, da se za trenutek »odklopimo« od negativnih misli in čustev. Občutimo lahko hvaležnost, da so se nam zgodili. Pri tem lahko slavimo velike dogodke (npr. nova zaposlitev, poroka), pa tudi malenkosti, ki nam polepšajo dan (npr. pot domov brez gneče, nasmeh prodajalke). Hvaležnost nam omogoča, da se usmerimo na pozitivne vidike dogodkov in situacij, zato že sama po sebi povzroči, da stvari vidimo bolj optimistično, bolj pozitivno.

Urjenja hvaležnosti se lahko lotimo s pisanjem dnevnika hvaležnosti. Vsak večer pred spanjem si vzamemo nekaj minut za razmislek o dobrih stvareh, ki so se nam zgodile tisti dan in so v nas zbudile prijeten občutek (npr. lepa gesta neznanca, barve sončnega zahoda, dobro kosilo). Vse to lahko beležimo v zvezek ob postelji. Zapisani trenutki hvaležnosti so nam v stresnih situacijah tudi dober opomnik, da se nam v življenju odvija veliko prijetnih stvari, pa čeprav v tistem trenutku ne mislimo tako.

Dodatni viri informacij, ki so vam na voljo:
• Več napotkov za spoprijemanje s stresom najdete v zloženki STRES.
• O pomoči pri obvladovanju stresa si lahko preberete v publikaciji Ko te strese stres (na 15. strani).
• Koristne nasvete o spoprijemanju s hudim stresom najdete tudi v prvem delu priročnika Stres in anksioznost.
• Obvladovanju stresa je namenjeno tudi poglavje v Vodiču po motnjah razpoloženja (na 11. strani).
• Nekaj zanimivosti o stresu pa lahko najdete na spletni strani Omra.

 

Scroll to Top Skip to content