Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa?

Stres je normalen odziv naših misli, vedenja in čustev na notranje in zunanje dejavnike (stresorje), kot so npr. opravljanje izpita, izguba službe, prekinitev intimnega odnosa. Doživljamo ga, kadar se v življenju soočamo z izzivi in situacijami, ki bodisi presegajo naše zmožnosti bodisi ovirajo naše dobro počutje. Povzročajo ga tako majhne vsakodnevne neprijetnosti (npr. prometna gneča), pa tudi večji negativni dogodki (npr. smrt bližnjega).

Čeprav stres v splošnem razumemo kot nekaj negativnega, je za vsakdanje življenje tudi potreben, saj nas spodbuja k delovanju. O pozitivnem stresu govorimo, ko so stresorji kratkotrajni, obvladljivi in nas spodbujajo za doseganje zastavljenih ciljev. Ko dosežemo zastavljeni cilj, nam to prinese zadovoljstvo, s čimer krepimo lastno samopodobo. Stres pa postane škodljiv takrat, ko v nas povzroča občutek nemoči, ko je stresnih situacij preveč oz. trajajo predolgo, ko nimamo ustreznih strategij spoprijemanja z njim. Takrat lahko postanemo zlovoljni in nesproščeni, čeprav smo običajno veseli in odprti. Čeprav se morda tega sploh ne zavedamo, nas stres začne omejevati v našem vsakodnevnem delovanju in poruši ravnovesje v možganih, ki skrbi za naše duševno blagostanje, kar lahko vodi v izgorelost, psihosomatska obolenja ali razvoj duševnih motenj.


Vsak izmed nas stres doživlja na svoj način, zato se pri vsakem izmed nas kažejo različne posledice stresa. Pomembno se je zavedati, da dogodki niso stresni sami po sebi, ampak je odvisno od vsakega posameznika, kako jih bo doživljal. Za nekoga je določen dogodek (npr. javni nastop) neprijeten in mu povzroči veliko negativnega stresa, medtem ko je za drugega isti dogodek dobrodošla spodbuda v življenju in mu prinese veliko pozitivnega stresa.

Za lajšanje stresa ne obstaja preprosta tehnika, ki bi delovala že v prvem poskusu. Obvladovanje stresa je dolgoročen proces, s katerim skušamo doseči ravnovesje med obveznostmi (npr. šolo, službo), skrbjo zase in prostim časom. Pri obvladovanju stresnih občutij si lahko pomagamo z različnimi tehnikami, med drugim tudi s tehnikami sproščanja.

Več o tem zakaj je dobro obvladovati stres si lahko preberete v prispevku Obvladovanje stresa pomeni več zdravja.

Kako lahko preventivno ravnamo proti stresu?

Pri obvladovanju stresa veliko vlogo igra predvsem preventiva – to so različne aktivnosti, ki jih izvajamo še preden občutimo posledice stresa na lastni koži. S tem preprečimo, da bi stres imel velik in dolgoročen vpliv na naše zdravje

Naučimo se tehnik sproščanja

S tehnikami sproščanja se preventivno zavarujemo pred nihanjem našega razpoloženja, ki lahko izzovejo obrambni odziv na travmatični dogodek. Gre za krajše ali daljše vaje, ki jih izvajamo rutinsko, da sčasoma postanejo naša veščina. Pomagajo nam pri umirjanju in vzpostavljanju stika z našim telesom, mislimi ali čustvi. Hkrati pa lahko pomagajo tudi pri blaženju že obstoječih težav v duševnem zdravju (npr. depresija, anksioznost) kot tudi fizičnem zdravju (npr. glavoboli).

Več o učinkovitih tehnikah sproščanja lahko preberete na naslednji povezavi.

Umaknemo se iz stresnih situacij

Stresne situacije lahko povzročijo občutek izgube nadzora nad dogajanjem okoli sebe, kar lahko poslabša naše duševno počutje. Tovrstne situacije lahko povzročijo tudi podoživljanje travmatičnega dogodka, kar podaljša čas okrevanja od njih. Ko se znajdemo v stresnih okoliščinah je zato ključnega pomena, da se umaknemo v mirno in varno okolje in se s stresno situacijo soočimo šele, ko se pomirimo in se ponovno počutimo varne.

Izboljšajmo svojo higieno spanja

Spanje je tesno povezano z našim razpoloženjem. Slab spanec lahko vodi v slabše počutje, izčrpanost, razdražljivost, slabši imunski sistem itd. Z dobro higieno spanja lahko ublažimo svoje duševne težave ali zmanjšamo verjetnost za njihov pojav. Eno uro pred odhodom v posteljo je dobro izklopiti vso elektroniko (npr. telefon, računalnik, TV) in se raje posvetiti branju knjige. Higiena spanca vključuje tudi vstajanje in spanje ob isti uri. V postelji ne opravljajmo vsakodnevnih dejavnosti (npr. jemo kosilo, se učimo, delamo na računalniku), saj zaradi opravljanja dela v postelji ali spalnici, naš spalni prostor lahko začnemo povezovati z stresom namesto s sprostitvijo.

Vzemimo si čas zase

To pomeni, da se osredotočimo na svoje hobije oz. dejavnosti, ki nas sproščajo in veselijo, se poglobimo v svoje občutke, misli itd. Na ta način se razbremenimo in smo v stiku sami s seboj. To nam omogoča, da smo lahko učinkovitejši pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti in znižuje možnost izgorevanja, kar pozitivno vpliva na naše duševno blagostanje.

Informirajmo se

Več kot vemo, lažje razumemo, kaj se dogaja z nami. Obstaja mnogo spletnih strani s koristnimi informacijami o stresu in z njim povezanimi motnjami (npr. NIJZOMRA), tudi v angleščini (npr. Help Guide). Če ne vemo, kje bi pridobili več znanja, o tem lahko povprašamo tudi osebnega zdravnika ali se obrnemo na različne psihološke svetovalnice (npr. PosvetTOM telefonNa varnem si), ki nas bodo znale usmeriti naprej.

Izogibajmo se uporabi alkohola in psihoaktivnih substanc

Ključnega pomena za okrevanje po stresni izkušnji je izogibanje uživanju alkohola in psihoaktivnih substanc (npr. marihuana, kokain, heroin). Pod njihovim vplivom se je manj zmožna soočiti s svojimi občutki in jih učinkovito predelati. Poleg tega stanje opitosti in zmanjšane prisebnosti lahko vodi v pogostejše podoživljanje stresnih dogodkov v treznem stanju. Mnoge osebe tako pričnejo zlorabljati alkohol in psihoaktivne substance, kar lahko vodi v zasvojenost, poglabljanje stisk, razvoj drugih duševnih motenj in socialne težave (npr. brezposelnost, težave v medosebnih odnosih).

Poiščimo podporo bližnjih, ki jim zaupamo

Zelo koristno je, če se o svojih skrbeh, občutkih in počutju pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo in nas bo poslušal. To je lahko naš starš, bližnji sorodnik, prijatelj/ica, profesor/ica itd. Velikokrat se zgodi, da nam odleže, ko svoje občutke izrazimo na glas, saj nas tako ne preplavljajo več. Prav tako ni nič narobe, če bližnjega prosimo, naj nas odpelje k strokovnjaku na pogovor.

Podpora prijateljev, družine ali drugih bližnjih oseb, ki jim zaupamo, tako lahko pripomore k našemu okrevanju in zmanjševanju občutka osamljenosti. Pogovor z ljudmi lahko pomaga tudi pri iskanju rešitev, razbremenitvi in vlivanju upanja.

Nekaj tehnik s katerimi si lahko pomagamo pri soočanju s stresom

Odpnemo se od stresne situacije

Ko se s stresom soočamo dolgo časa, običajno postanemo razdražljivi in izgubimo stik s samim seboj. To pomeni, da vse manj poslušamo sebe, zanemarjati začnemo svoje potrebe in želje ter opuščamo aktivnosti, v katerih uživamo. Da bi pobegnili stran od stresnih občutij, počnemo različne stvari (npr. se izogibamo druženju, jezimo na druge), s katerimi situacijo le še poslabšamo, zato je bolje, če se od stresnih občutkov poskušamo »odpeti« in jim vnaprej preprečimo, da nas prevladajo.

Tehnika odpenjanja je namenjena opažanju vsiljivih in stresnih občutkov v telesu, nato pa omogoči, da nas ti neprijetni občutki ne posrkajo vase. Kadar smo v negativna čustva in misli preveč vpeti, ne moremo učinkovito reševati problemov.

Ko opazimo, da se v našem telesu začne nekaj dogajati, zato lahko poskusimo:

  • poimenovati telesni občutek (npr. stiska me v prsih), misel (npr. po glavi mi rojijo boleči spomini iz preteklosti) ali čustvo (npr. preletava me strah),
  • nato pa povemo še, da smo to opazili (npr. opažam, da me stiska v prsih; opažam, da mi po glavi rojijo boleči spomini; opažam, da me preletava strah). S tem nam lahko postane nekoliko lažje, saj ugotovimo, da naše misli, čustva ali telesni občutki niso nujno resnična dejstva, ampak so nekaj, kar se pojavi in gre, ne da bi nam škodovalo.

Zgradimo prostor za naše doživljanje

Kadar pri sebi opazimo, da smo pod stresom, lahko namesto otepanja znakov stresa svoja občutja sprejmemo kot del običajnega delovanja. Zavedajmo se, da se vsi občasno soočamo z vsiljivimi mislimi ali čustvi, ki nam ne pustijo uživati v trenutku. Če za neprijetne občutke zgradimo prostor, od njih ne bežimo ali se z njimi borimo, lahko svojo energijo usmerimo v stvari, ki so pomembne.

Ko se v nas vzbudijo negativna čustva, jih s tehniko grajenja prostora lahko poskusimo radovedno raziskovati. Vse, kar doživljamo (tudi negativno počutje) skušajmo sprejeti oz. razumeti kot del običajnega človekovega delovanja (npr. vsi imamo včasih vsiljive misli, ki nam ne pustijo uživati v trenutku). Vsem mislim in čustvom preprosto dovolimo, da pridejo in odidejo. Vmes si pomagamo s posebnim načinom dihanja. Lahko si predstavljamo, da z vsakim vdihom v naše telo spustimo svež zrak, ki potuje okoli bolečine. Na ta način ustvarjamo prostor zanje. Težko čustvo (npr. jezo) si lahko predstavljamo kot veliko snežno kepo v naših prsih, ki jo z vdihom svežega zraka in izdihom stare bolečine postopoma izpihujemo, da postaja vedno manjša.

Boleče občutke, čustva ali misli, lahko primerjamo z vremenom, ki se preko dneva nenehno spreminja. Včasih je vreme sončno in toplo, drugič deževno in vetrovno – v obeh primerih pa lahko najdemo stvari, ki jih lahko počnemo ne glede na vreme. Tako, kot se spreminja vreme, se spreminja tudi naše počutje in nobeno (slabo) vreme ne traja večno. Nebo ima vedno prostor za različne vremenske razmere, naše telo pa prostor za različna počutja.

Pričnemo s pisanjem dnevnika hvaležnosti

Razmišljanje o pozitivnih spominih, čustvih in odnosih, ki smo jih doživeli, nam v stresnih časih lahko pomaga, da se za trenutek »odklopimo« od negativnih misli in čustev. Občutimo lahko hvaležnost, da so se nam zgodili. Pri tem lahko slavimo velike dogodke (npr. nova zaposlitev, poroka), pa tudi malenkosti, ki nam polepšajo dan (npr. pot domov brez gneče, nasmeh prodajalke, lepa gesta mimoidočega). Hvaležnost nam omogoča, da se usmerimo na pozitivne vidike dogodkov in situacij, zato že sama po sebi povzroči, da stvari vidimo bolj optimistično, bolj pozitivno.

Urjenja hvaležnosti se lahko lotimo s pisanjem dnevnika hvaležnosti. Vsak večer pred spanjem si vzamemo nekaj minut za razmislek o dobrih stvareh, ki so se nam zgodile tisti dan in so v nas zbudile prijeten občutek (npr. lepa gesta neznanca, barve sončnega zahoda, dobro kosilo). Vse to lahko beležimo v zvezek ob postelji. Zapisani trenutki hvaležnosti so nam v stresnih situacijah tudi dober opomnik, da se nam v življenju odvija veliko prijetnih stvari, pa čeprav v tistem trenutku ne mislimo tako.

Opisani so bili nekateri možni načini soočanja s stresom. Ob vseh tehnikah se je dobro zavedati, da je odzivanje na stresne situacije v veliki meri odvisno od tega, kako situacijo zaznamo – kot grožnjo ali izziv. Soočanje s stresom je namreč veliko bolj učinkovito, kadar stresne situacije sprejmemo kot priložnosti, da se naučimo oz. doživimo nekaj novega. To nas usmeri v aktivno reševanje problema in prepreči, da nas močna čustva preveč posrkajo vase. Če si preprosto dovolimo, da se kdaj počutimo slabo, se ob negativnih čustvih ne bomo počutili poražene, ampak jih bomo sprejeli kot izziv, da nekaj storimo in se bomo počutili bolje.

Dodatni viri informacij, ki so vam na voljo:
• Več napotkov za spoprijemanje s stresom najdete v zloženki STRES.
• O pomoči pri obvladovanju stresa si lahko preberete v publikaciji Ko te strese stres (na 15. strani).
• Koristne nasvete o spoprijemanju s hudim stresom najdete tudi v prvem delu priročnika Stres in anksioznost.
• Obvladovanju stresa je namenjeno tudi poglavje v Vodiču po motnjah razpoloženja (na 11. strani).
• Nekaj zanimivosti o stresu pa lahko najdete na spletni strani Omra.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content