Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije ipd., s katerimi so ozaveščale o pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter spodbujanja povezanost in podpore ljudem ob kriznih dogodkih in v vsakdanjem življenju.
Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del Read More »
Četrta Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom Odtujeni v povezanem svetu: sodobni uvidi v nekemične zasvojenosti je osvetlila hitro spreminjajočo se dinamiko digitalnega okolja, naraščajoča tveganja in potrebo po prilagojenih preventivnih in podpornih programih.
Nekemične zasvojenosti v dobi digitalnih tehnologij Read More »
Na NIJZ smo izvedli raziskavo o izkušnjah pacientov z obravnavo v centrih za duševno zdravje odraslih. Preliminarni rezultati raziskave v enem od centrov so bili predstavljeni na letošnji konferenci programa OMRA.
Mnenje, ki veliko pomeni: spremljanje izkušenj pacientov z obravnavo Read More »
Alkoholizem je v Sloveniji močno prisoten in pomeni enega večjih izzivov javnega zdravstva. Zmanjševanje škodljivih posledic alkohola je tudi ena od prednostnih nalog Programa MIRA. Usmerjen je v celovito preventivo, ki zmanjšuje vpliv alkohola na duševno zdravje posameznika in na kakovost življenja celotne skupnosti.
Duševno zdravje ob kriznih dogodkih, dostopnost do pomoči in pomen skupnosti so bili rdeča nit dogajanja ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Pod okriljem Programa MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke.
Mozaik oktobrskega dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Read More »
V mesecu oktobru so v ospredju vsebine, ki obravnavajo tematiko letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja: duševno zdravje in dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. O psihosocialni podpori ob poplavah avgusta 2023 v podkastu govorita Jerneja Lorber, regijska koordinatorica Programa MIRA, in Suzana Hrast, socialna delavka iz velenjskega centra za duševno zdravje odraslih.
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki poteka na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) od 20. do 24. oktobra, je znova priložnost za razmislek o pogojih dela zaposlenih, o zaznavanju tveganj za varnost in zdravje ter o tem, kako jih odpraviti oziroma preprečiti.
Pozitivni premiki pri duševnem zdravju na delovnem mestu Read More »
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki se letos osredotoča na temo duševno zdravje ob kriznih dogodkih in dostop do pomoči, je v POPkastu gostovala doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in docentka za promocijo zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Program MIRA). S sogovornico dr. Matejo Hudoklin, specialistko klinične psihologije, sta govorili o duševnem zdravju mladostnikov, o duševnem zdravju ob kriznih dogodkih ter kako (si) lahko pomagamo, da ohranjamo in krepimo duševno zdravje.
Ne nalezemo se samo virusov, ampak tudi prijetnih občutij Read More »
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja temo dostop do pomoči – duševno zdravje ob kriznih dogodkih. Psihološko podporo moramo ljudem približati kot eno ključnih oblik pomoči v krizah. V zvezi s tem lahko največ naredimo v času mirnih obdobij, tako da krepimo preventivo, odpravljamo stigmo in spodbujamo opolnomočenje prebivalstva.
Skupna izjava ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Read More »
Ob kriznih dogodkih je pomembna tudi psihološka podpora Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Krizni dogodki lahko močno vplivajo na duševno zdravje ljudi, zato je še posebno pomembno, da je vsestranska, učinkovita in pravočasna pomoč zagotovljena vsem. Prav to je tudi eden
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
