Med novostmi na spletni strani je objava posodobljenih knjižic Mreže virov pomoči po posamezni zdravstveni regiji za leto 2024, ki so primerne za tisk. Namen knjižic je dostopnost do nabora izvajalcev in storitev na področju duševnega zdravja tudi tistim osebam, ki nimajo dostopa do ali ne uporabljajo spleta. Podatki v knjižicah so urejeni glede na […]
Ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, 20. februarja 2024, so v UKC Maribor na pobudo Gregorja Prosena, predstojnika urgentnega centra, pripravili posvet o integrirani oskrbi starejših v podravski regiji. Spregovorili so o aktualnih izzivih, ki jih prinaša staranje prebivalstva in naraščanje števila oseb z demenco in številnimi komorbidnimi stanji. S pomočjo številnih sodelujočih strokovnjakov so iskali
Za boljšo oskrbo starejših – Posvet v Podravski regiji Read More »
– Kje najstniki lahko poiščejo pomoč na spletu v stiski?– Kaj predstavlja spletno svetovanje in ali je varno za najstnike, da delijo svoje težave na spletu?– Kateri so najpogostejši viri stisk za najstnike in kako se lahko sami soočajo s težavami?– Kje je na voljo brezplačna strokovna pomoč za najstnike (in tudi odrasle) v duševni
V četrtek, 7. decembra 2023, so se zaposleni iz šestnajstih Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) družili v Ljubljani na strokovnem srečanju. Cilj druženja je bil izmenjava znanja, deljenje dobrih praks in izkušenj, da bi še izboljšali kakovost obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. Več kot 130 udeležencev sta v uvodnem nagovoru pozdravila Radivoje
Strokovno srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih Read More »
Pandemija covida-19 je pri posameznikih povzročila velik kroničen stres. V raziskavah so ugotovili, da je zaprtje družbe med pandemijo povzročilo porast socialne izolacije, povečanje fizične neaktivnosti in nezdravega prehranjevalnega vedenja. Socialna izolacija in osamljenost sta se povezali s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kar nakazuje, da bo pustila pandemija dolgoročne posledice na zdravju ljudi, neodvisno
Psihološke in psihosocialne posledice dolgotranje koronavirusne bolezni Read More »
Dolgotrajne posledice nasilja v družini so za žrtev večplastne in segajo na različna področja njenega življenja. Nasilje ne pušča zgolj fizičnih poškodb, ampak tudi trajne psihične in čustvene posledice, kot so težave v medosebnih odnosih, zmanjšana samopodoba, občutki sramu in strahu, tesnoba, depresija, posttravmatski stresni sindrom ter telesne težave, ki segajo od nespečnosti do kroničnih
V okviru preventivnega programa Otroci za varnost v prometu so letos na Gorenjskem izvedli ulične akcije v 6 krajih po celotni regiji, od Jesenic do Škofje Loke. Otroci so pobližje spoznali delo policista, nekateri pa so imeli priložnost postati »Policaj za en dan« – dobili so telovnik in kapo z napisom. Ustavljenim voznikom, ki so
Zaposleni v Razvojni ambulanti z vključenim Centrom za zgodnjo obravnavo in v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujeta v Zdravstvenem domu Ormož, so 28. septembra 2023 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož organizirali strokovni posvet z lokalnimi strokovnjaki v šolstvu, socialnem-varstvu in v zdravstvu. Na njem so spregovorili o izzivih sodelovanja različnih
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028, organizira 2. Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Z znanjem do zmernosti«, ki poteka 20. in 21. novembra 2023, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na konferenci, ki se je udeležuje
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
