Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028, organizira 2. Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Z znanjem do zmernosti«, ki poteka 20. in 21. novembra 2023, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na konferenci, ki se je udeležuje […]
V drugi epizodi podkasta Na robu, ki ga pripravljajo novinarji časnika Delo, je bila gostja dr. Vesna Švab, priznana slovenska psihiatrinja sicer pa vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec, ki se odpirajo v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja po vsej Sloveniji. Z novinarko Pijo Kapitanovič sta se pogovarjali o posledicah samodiagnosticiranja depresivnosti
O posledicah samodiagnosticiranja depresivnosti in anksioznosti pri mladih Read More »
V mesecu oktobru, 10. 10., obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Namen številnih in vsebinsko pestrih aktivnosti, ki jih ob tej priložnosti organizirajo regijski koordinatorji duševnega zdravja, ki delajo pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, so izboljšanje ozaveščenosti in znanja ljudi o duševnem zdravju in usmerjanje k ukrepom, ki izboljšujejo in varujejo duševno zdravje
Utrinki s prireditev ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja… Read More »
V letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu (23. – 27. oktober) je posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Ob tej priložnosti strokovnjaki Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija dela.
Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi Read More »
Posodobljeno: 23. 10. 2023 Da bi vsebine duševnega zdravja približali starostni skupini otrok in mladostnikov, pa tudi odraslim, se je v sodelovanju Kinodvora in NIJZ v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, oblikoval izbor filmskih vsebin na temo duševnega zdravja, katerih ogled toplo priporočamo. Na filmskem platnu obdelane teme s področja duševnega zdravja so
Pogovori o duševnem zdravju ob ogledih filmskih projekcij Read More »
Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost. Vsako leto 10. oktobra je obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za
Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica Read More »
Zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje
Ko doživimo izgubo, se naše življenje močno spremeni. Doživimo korenit pretres in začasno se zamaje naša varnost in občutek obvladovanja vsakodnevnega dogajanja. Izgube so lahko zelo različne: smrt bližnjega, poškodba ali bolezen bližnjega, lastna poškodba ali bolezen, izguba premoženja, izguba doma, izguba družine, izguba službe… Pet stopenj žalovanja je pred več kot 50 leti vzpostavila
Zadnje posodobljeno: 6. 10. 2023 Na poplave, ki so Slovenijo prizadele v preteklih dneh, se ljudje odzivamo zelo različno. V takšnih okoliščinah potrebujemo podporo sočloveka in razumevanje. Pri zelo hudih stiskah pa je potrebna strokovna pomoč. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in
Vse več je dokazov, da preživljanje časa v naravnih in pol naravnih okoljih, kot so mestni parki, gozdovi, hribi, reke in obalna območja, lahko zmanjša tveganja za nastanek različnih zdravstvenih in socialnih težav, vključno s srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo, depresijo in osamljenostjo, hkrati pa krepi odpornost za soočanje z vsakodnevnimi in tudi dolgoročnimi življenjskimi izzivi.
Učinkovitost terapij z naravo – nov globalni raziskovalni projekt RESONATE Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
