Novice

Domov » Aktualno » Novice » Z vključevanjem vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese tudi do obvladovanja anksioznosti ob preverjanju znanja

Z vključevanjem vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese tudi do obvladovanja anksioznosti ob preverjanju znanja

Z vključevanjem vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese tudi do obvladovanja anksioznosti ob preverjanju znanja

Živimo v svetu neprestanega ocenjevanja znanja, ki se prične najpozneje takrat, ko učenec prvič prestopi prag osnovne šole. Večini zaskrbljenost ob preverjanjih znanja ni tuja. Slednje ni nekaj nenavadnega, saj izidi preverjanj vplivajo na prihodnost, torej ali bo učenec uspešno zaključil razrede osnovne, dijak letnike srednje šole, in ali bo kasneje, kot študent, dokončal študij in si tako zagotovil dostop do tistega poklica, ki si ga želi opravljati. Pri nekaterih učencih, dijakih ali študentih pa zaskrbljenost, ki se pojavi pred ali med preverjanjem znanja, presega običajno raven. Doživljajo čustveno napetost, pojavi se pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, napetost mišic, potenje. Zdi se jim, da ne zmorejo jasno razmišljati. Pravijo, da jih je tako strah preverjanja znanja, da svoje misli s težavo uredijo, kar pa vodi tudi k temu, da vprašanja težje razumejo ali narobe preberejo. Preverjanju bi se najraje izognili. Takšno doživljanje poimenujemo testna anksioznost.


Osebe s testno anksioznostjo ob preverjanju znanja in njihovih sposobnosti svoje misli usmerijo nase namesto na nalogo. Razmišljati pričnejo o lastnih pomanjkljivostih, dvomiti začnejo o svojih sposobnostih in razmišljajo o možnem neuspehu ter posledicah tega neuspeha. Nekaj anksioznosti ob pripravah in ob samem preverjanju znanja seveda ni nujno nekaj slabega. Nasprotno pa se visoka stopnja anksioznosti poigra s pozornostjo in priklicem ter predelavo informacij, ki so pri preverjanju znanja ključnega pomena. Ko nekoga pretresajo misli o neuspehu, ko ga skrbi mnenje drugih, predvsem pa, ko se mu po glavi podijo negativne misli o sebi, lahko to močno vpliva na njegov uspeh. Ko testna anksioznost vpliva na slabšo učinkovitost učenja in na slabši uspeh pri preverjanju znanja, je posledica slabša samopodoba. Poglabljata se tako nezaupanje v uspeh kot tudi sama testna anksioznost, s čimer se ustvarja povratna zanka, ki jo je vedno težje prekiniti. Ob tem ne smemo pozabiti na vpliv okolja – vzgojni in izobraževalni zavodi so namreč prostor mnogih socialnih interakcij in vpliv, ki ga imajo medosebni odnosi na učenje, je nekaj, kar se pogosto zanemari. Med učenci, dijaki ali študenti se večkrat pojavi tekmovalno vzdušje. Za testno anksiozne osebe je značilno primerjanje z vrstniki in obremenjevanje s tem, kako bodo izpadli v njihovih očeh. Tekmovalno vzdušje tako anksioznost le še krepi.

Kot smo omenili, testno anksioznost spremljajo odzivi telesa kot so plitvo dihanje, hitrejše bitje srca in mišična napetost, pri obvladovanju katerih si lahko pomagamo s sprostitvenimi tehnikami, ki regulirajo te odzive. Testno anksioznost lahko uspešno zmanjšujemo tudi tako, da se dobro pripravimo na preverjanje znanja. Pri tem so nam v pomoč različne metode in tehnike uspešnega učenja. Z uporabo sprostitvenih tehnik in tehnik uspešnega učenja si lahko pomagamo sami, blagodejno pa deluje tudi deljenje svojih občutkov z drugimi. Ob težkih trenutkih pomaga, če s članom svoje družine ali s prijateljem podelimo delček svojega notranjega sveta.

Včasih, ko niti ti koraki ne pomagajo, je pomoč smiselno poiskati pri strokovnjaku. V primeru duševne stiske se lahko obrnete na različne vire pomoči. Mladostniki pa si lahko nekaj več o anksioznosti in o tem, kako si pomagati v stiski, preberete tukaj.

V Programu MIRA se zavedamo, da je prihodnost tudi v vključevanju primernih vsebin s področja duševnega zdravja v programe osnovnih in srednjih šol, s čimer se lahko posameznika pravočasno opremi s potrebnimi kompetencami ob soočanju z anksioznostjo, kot tudi z drugimi kompetencami s področja duševnega zdravja. Tako študent v visokošolski svet že vstopa opremljen z znanjem in veščinami. Ta korak pa je mogoč le tako, da se predhodno opolnomoči tudi pedagoške in druge strokovne delavce v šolskem sistemu. V okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa MIRA smo strokovnjaki z različnih področij (izobraževanja, javnega zdravja, psihiatrije, psihologije, sociologije in socialnega dela) pripravili metodološki dokument, ki opisuje raziskovalne korake za prepoznavanje manjkajočih vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalnih procesih. Potrebe po vsebinah, ocenjenih skozi raziskavo, in usmeritve za vključitev le-teh v proces vzgoje in izobraževanja, odpirajo vrata za njihovo nadaljnjo implementacijo v sistem.

Z zgodnjim vključevanjem vsebin lahko vplivamo na duševno zdravje posameznika in posledično na duševno zdravje celotne družbe. Testna anksioznost je namreč le ena izmed vsebin, ki bi s primernim in pravočasnim nagovarjanjem lahko marsikateremu učencu (s tem pa tudi staršem in učiteljem) olajšala bivanje v šolski učilnici in omogočila spopadanje s podobnimi težavami v prihodnje.

Pripravili: Anja Kragelj, univ. dipl. pedagoginja in dr. Irena Makivić, univ. dipl. sociologinja

Viri in literatura:

Goonan B. Overcoming Test Anxiety: Giving Students the Ability to Show What They Know. V: Wall JE, Walz GR, uredniki. Measuring Up: Assessment Issues for Teachers, Counselors, and Administrators. Greensboro, NC: CAPS Press, 2004: 257 – 72. Pridobljeno 20. 12. 2022 s spletne strani: https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED480053.pdf.

    Marentič Požarnik B. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 2003.

    Puklek Levpušček M. Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidiki. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.

     

    Scroll to Top

    Osebni zdravnik

    Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Centri za duševno zdravje odraslih

    V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

    Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

    Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

    Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

    Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

    • Ljubljana:
      • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
      • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
    • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
    • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
    • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

    Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

    V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

    Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

    Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
    • Ljubljana:
      • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
      • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
    • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

    Osebni pediater

    Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Študentske psihološke svetovalnice

    Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

    Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

    Center za psihološko svetovanje Posvet

    Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
    • Lokacije svetovalnic za odrasle:
      • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
      • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

    Telefonsko svetovanje

    V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

    • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

    • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
    • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

    Socialno-varstveni programi

    Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

    • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
    • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
    • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
    • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

    Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

    V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

    Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

    Spletno svetovanje in informiranje

    Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

    Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

    Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

    Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

    Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

    Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

    Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

    V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

    Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

    Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Tehnike sproščanja
    • Spoprijemanje s stresom
    • Zdravi odnosi
    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

    Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

    Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

    V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

    Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

    Psihiatrična ambulanta

    Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

    Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

    Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

    Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

    • Psihološki ali klinično psihološki pregled
    • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
    • Psihiatrični pregled*

    Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

    Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

    • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
    • Psihiatrični pregled*
    • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

    Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    *Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

    Telefonsko svetovanje

    Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

    • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Spletni viri pomoči

    Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

    Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

    Skip to content