Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica

Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost. Vsako leto 10. oktobra je obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno človekovo pravico.  

Pod okriljem Programa MIRA se bodo v počastitev Svetovnega dne duševnega zdravja v devetih območnih enotah NIJZ odvijale različne dejavnosti, srečanja, predavanja, delavnice, pogovori, razstave…, ki so namenjene ozaveščanju ljudi o pomembnosti skrbi za duševno zdravje, širitvi znanj o tem, kako krepiti duševno zdravje, destigmatizaciji duševnih stisk, motenj in bolezni, predvsem pa o temi letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, namreč, da je duševno zdravje univerzalna človekova pravica.

Dobro duševno zdravje je bistveno za splošno zdravje in dobro počutje. Po podatkih Svetovne zveze za duševno zdravje ima eden od osmih ljudi v svetu težave z duševnim zdravjem, ki lahko vplivajo na njegovo fizično zdravje, dobro počutje, način povezovanja z drugimi in preživetje. Stanja duševnega zdravja vplivajo tudi na vse več mladostnikov in mladih. Bolezen v duševnem zdravju nikoli ne sme biti razlog za odvzem človekovih pravic ali izključitev iz odločanja o lastnem zdravju. Vendar pa se po vsem svetu ljudje z duševnimi težavami še naprej srečujejo s številnimi kršitvami človekovih pravic. Mnogi so izključeni iz življenja v skupnosti in diskriminirani, nimajo dostopa do oskrbe duševnega zdravja, ki jo potrebujejo, ali pa lahko dostopajo le do oskrbe, ki krši njihove človekove pravice.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki se povezuje in sodeluje s številnimi partnerji, pri svojih aktivnostih na področju duševnega zdravja v letošnjem letu sledi vodilu »Naše misli, naše pravice«. V ospredje postavlja skupna prizadevanja za to, da se duševno zdravje ceni, krepi in varuje ter da se sprejmejo na tem področju nujni ukrepi, da lahko vsak med nami uveljavlja svoje človekove pravice in dostopa do kakovostne oskrbe duševnega zdravja, ki in ko jo potrebuje.

V Sloveniji se je zgodil pomemben premik na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja prebivalstva v letu 2018, ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o Programu MIRA, Nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje od 2018 do 2028. V njej je področje duševnega zdravja naslovljeno celostno, postavljena so temeljna načela podpore in skrbi za duševno zdravje posameznika in posredno družbe kot celote, zadani strateški cilji, ki se jih želi v desetletnem obdobju do leta 2028 na področju skrbi za duševno zdravje doseči. Kot načrtovano, se je v okviru Programa Mira  že delno vzpostavila mreža Centrov za duševno zdravje, v katerih delujejo interdisciplinarni timi strokovnjakov, ki sledijo modelu skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju v njihovem domačem okolju, kjerkoli je to mogoče. Vodilo pri delu Centrov za duševno zdravje je zagotavljanje enake dostopnosti do storitev in programov za vse skupine ljudi na določenem območju.