Na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andreja Marušiča se 3. marca 2023 ponovno prične osemtedenski spletni Program NARA – na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom. Program NARA je zasnovan za boljše soočanje s stresnimi življenjskimi situacijami. Ponuja niz preprostih in učinkovitih strategij čuječnosti, ki jih lahko uporabljamo za izboljšanje svojega duševnega in telesnega zdravja […]
Vabljeni k udeležbi na spletni konferenci, v kateri bo v sklopu projekta CultureForHealth predstavljeno poročilo, ki obsega pregled ukrepov na področju vpliva kulture na zdravje ter dobro počutje. CultureForHealth je projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija s partnerji po vsej Evropi. Projekt koordinira Culture Action Europe, partnerji pa soTrans Europe Halles, Central Denmark Region, The
Člani projekta V odsevu, ki je projekt Društva študentov medicine Slovenije in se ukvarja z ozaveščanjem o duševnih motnjah in širjenjem zavedanja o pomembnosti duševnega zdravja, pripravljajo že 8. kongres, tokrat z naslovom Ujet v tunelu brez luči. Kongres bo potekal 23. in 24. novembra 2022 med 17. in 20.30 uro na Medicinski fakulteti UL
V mesecu novembru bo v športni dvorani Lukna (ob Stadionu Ljudski vrt) potekal 7. karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, pod sloganom “Vesolje priložnosti”, ki ga organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, Fundacijo za
Vabljeni na predstavitev poklicev duševnega zdravja na kariernem sejmu v Mariboru Read More »
Strokovna podpora ljudem z različnimi oviranostmi, boleznimi in poškodbami pri vračanju na delo po bolniški odsotnosti in zaposlovanju je marsikje v Evropi sestavni del procesa rehabilitacije. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami nabor tovrstnih podpornih storitev trenutno še precej omejen in namenjen le osebam s statusom invalida. Te so upravičene do strokovne
Spletna platforma Pozitivna psihologija za boljše življenje ponovno vabi k poslušanju raznolikih predavanj v okviru 7. maratona pozitivne psihologije. Predavanja so načrtovana ob sobotah ob 19. uri, vse od 8. oktobra 2022 do 15. februarja 2023. Udeležba na maratonu je brezplačna, predavanja pa potekajo preko spleta. Nanje se je potrebno predhodno prijaviti. Celoten program s
7. MARATON POZITIVNE PSIHOLOGIJE – Kjer je vsak zmagovalec svojega življenja! Read More »
Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra z obeležitvijo Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja, ki vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo. V letu 2021
»V tvoji besedi je pomoč. Odkrit pogovor lahko reši življenje.« Read More »
10. oktobra praznujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki ga na Goriškem obeležujemo s različnimi dogodki v okviru Festivala duševnega zdravja Goriške 2022. Festival se je pričel že v soboto, 1. oktobra, na mednarodni dan starejših, dva dni kasneje pa smo ta praznik počastili z odprtjem razstave likovnih in umetniških del stanovalcev lokalnih domov upokojencev. Razstavo
Na Goriškem se je začel Festival duševnega zdravja Goriške 2022 Read More »
4. julija 2022 se bo v Ljubljani na fakulteti za Računalništvo in informatiko odvila zaključna konferenca programa COOL KIDS. Program, ki je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju, smov Sloveniji s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje iz sredstev javnega razpisa za programe varovanja in krepitve zdravja do leta
Katera so najpomembnejša tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu od doma, kako lahko strokovne delavke in delavci vključijo področja, ki bodo predstavljena na konferenci, v ocenjevanje tveganj, na kaj opozarjati delodajalce, katere vidike je potrebno vključevati v usposabljanja za varno in zdravju prijazno delo ter kakšni so načrti za prihodnost…so osrednje vsebine konference,
Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
