Epidemija covid-19 je poleg zdravstvene in ekonomske krize povzročila tudi povečanje težav v duševnem zdravju pri različnih populacijah Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s STA klubom Slovenske tiskovne agencije v petek, 14. maja 2021 pripravil spletni pogovor o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje. V pogovoru so sodelovale Jožica Maučec Zakotnik, […]
V poletnih mesecih bo potekal brezplačni spletni program VIVA za lažje spoprijemanje s stresom na delovnem mestu, pod okriljem spletne strani Živ?Živ!, ki jo upravlja Slovenski center za raziskovanje samomora (Inštitut Andrej Marušič). Čeprav se z občasnim stresom pri delu srečujemo vsi, lahko dlje trajajoča in ponavljajoča izpostavljenost stresu privede do izgorelosti. Izgorelost označuje stanje
Program VIVA – brezplačna pomoč pri spoprijemanju s stresom na delu Read More »
Pandemija in številni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni so korenito posegli na številna področja našega vsakdanjega življenja in še poglobili dejavnike stresa, ki imajo, med drugim, velik vpliv tudi na naše duševno zdravje in počutje. Številne raziskave zadnjega leta (tako tuje kot domače) jasno nakazujejo poslabšanje duševnega zdravja v času pandemije pri različnih populacijah. Med
Vpliv epidemije covid-19 in z njo povezanih ukrepov na študente Read More »
Preteklo leto so zaradi okužbe s koronavirusom številni izgubili življenje. S tovrstnimi izgubami so se žal srečali tudi otroci in mladostniki. Njihov potek žalovanja je drugačen od žalovanja odrasle osebe in nehote lahko ostanejo prezrti žalovalci, kar pa še okrepi njihovo stisko. Starši so običajno najpomembnejši steber podpore otroku tudi v času žalovanja zaradi izgube
Kratko spletno srečanje za starše – podpora otroku ob izgubi bližnjega Read More »
Velikonočne praznike bomo ponovno preživljali nekoliko drugače, ne glede na to, kakšen pomen jim dajemo, in verjetno bolj kot kadarkoli prej bodo v znamenju ohranjanja veselja ter upanja v prihodnost. Manj obiskov ter nekoliko ožji krog bližnjih bomo nadomestili z drugačnimi načini povezanosti in nekaj več pozornosti bomo lahko namenili tudi tistim, ki so v
Velika noč: Ohranimo običaje, čustveno bližino ter ne pozabimo nase Read More »
V času epidemije covid-19 in posledično šolanja na daljavo je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil gradivo s priporočili za izvajanje e-delavnic, usmerjenih v razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter krepitve zdrave samopodobe mladih. Vsebine so pripravljene za učitelje, druge izvajalce izobraževanj mladine in za starše ter namenjene podpori mladostnikom v času odraščanja. So preventivno
e-Delavnice To sem jaz za preventivno podporo mladostnikom na daljavo Read More »
V marcu 2018 se je zgodil pomemben mejnik v slovenskem prostoru, saj je parlament sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28). Nacionalni program duševnega zdravja MIRA predstavlja prvi tovrstni program in temelji na resoluciji kot osrednjemu strateškemu dokumentu, ki v ospredje postavlja pomembnost duševnega blagostanja in skrb za duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije.
Predstavljamo bistvene ugotovitve raziskave o duševnih stiskah, ki je potekala med novembrom 2020 in januarjem 2021. Raziskovalci NIJZ v sodelovanju z drugimi strokovnjaki na področju duševnega zdravja so želeli ugotoviti, kakšne duševne stiske doživljajo ljudje med epidemijo COVID-19, kako se z njimi spoprijemajo ter kakšno psihosocialno podporo in pomoč bi želeli imeti na voljo. Med
Izsledki raziskave o duševnih stiskah v času epidemije COVID-19 Read More »
Od 1. januarja 2021 je vsem, ki doživljajo ali so priča nasilju, na voljo brezplačna, zaupna 24-urna SOS telefonska linija – 080 11 55. SOS telefon deluje v sklopu Društva SOS, ki nudi pomoč in podporo žrtvam (predvsem ženskam in otrokom) katerekoli oblike nasilja in diskriminacije. Na telefonski liniji lahko dobite informacije o vaših pravicah
Na voljo je nov 24-urni SOS telefon za žrtve nasilja – 080 11 55 Read More »
Situacije, v katerih je prisotna negotovost, lahko sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. Situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi dogajanja v zvezi s koronavirusom, nas postavlja pred
Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
