Današnji dan se morda ne razlikuje bistveno od včerajšnjega, niti od jutrišnjega. Morda je le eden tistih dni, kakršnih je v življenju mnogo. Pa vendar… Ko nas ob koncu leta prevzame veselo pričakovanje, se nam zazdi kakšen dan še posebej navdihujoč. Kot priložnost za nov začetek, za spremembe in izboljšave. Dan, v katerem bomo naredili, […]
Pred nami je praznični december, ki za mnoge velja za najlepši in najbolj čaroben mesec v letu, čas veselja, druženja in miru ter čas, ko namenimo pozornost svojim prijateljem in družini. Za večino morda res, za mnoge pa je to obdobje izjemno težko. Mnogo ljudi zaradi hitrega decembrskega tempa, pritiska, da morajo izgledati srečno in
Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi Read More »
V sklopu Nacionalnega programa duševnega zdravja (2018 – 2028) MIRA je od septembra do decembra leta 2021 na pobudo in ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje 17 slovenskih občin organiziralo enodnevni dogodek Dan odprtih vrat za starejše. Gre za družabni dogodek, katerega namen je bil povečati vključenost starejših občanov v življenje lokalne skupnosti in
Dan odprtih vrat za starejše in sejem dolgožive družbe Read More »
Podatki iz 19 držav razkrivajo več tesnobnosti in osamljenosti kot zlorab in samomorilnih vzgibov V pomoč pri soočanju z epidemijo so v različnih evropskih in drugih državah (npr. ZDA, Kitajska) vzpostavili klicne linije za pogovor in psihološko razbremenitev. V Sloveniji nudi psihološko pomoč preko telefona tudi Zaupni telefon Samarijan (116 123), ki je bil sicer
Kaj so razkrile telefonske linije, ki nudijo psihološko podporo v času COVID-19? Read More »
V okviru vsebin Nacionalnega programa za duševno zdravje (2018-2028), Programa MIRA, je bilo dne 10. 12. 2021 organizirano nacionalno srečanje z naslovom »Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu!«. Namenjeno je bilo krepitvi duševnega zdravja v delovnih okoljih. Dogodek je zaradi epidemioloških razmer potekal na daljavo, spremljalo pa ga je 300 zaposlenih in
Izsledki nacionalnega srečanja Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu! Read More »
Izšla je nova monografija Samomor v Sloveniji in svetu – opredelitev, raziskovanje, preprečevaje in obravnava. Monografija je nastala kot plod sodelovanja med slovenskimi strokovnjaki, ki so dejavni na kliničnem, raziskovalnem in javnozdravstvenem področju preprečevanja samomora. Monografija ponuja obsežno zbirko znanja in usmeritev za nadaljnje delovanje na področju suicidologije v Sloveniji in po svetu. Izdajatelj je
Monografija o samomoru – Samomor v Sloveniji in svetu Read More »
Osrednja tema letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila »Duševno zdravje v neenakem svetu«. V zadnjih desetletjih po eni strani opažamo precejšnjo rast proaktivnega vedenja na področju telesnega zdravja – ljudje zavzemajo vse bolj aktivno vlogo pri tem, da ga ohranijo na kar se da visokem nivoju, izboljšalo se
Vsebine srečanj “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?” Read More »
V okviru vsebin Nacionalnega programa za duševno zdravje (2018-2028), Programa MIRA, je bil dne 22. 10. 2021 organiziran »Strokovni posvet na temo nekemičnih zasvojenosti«. Eden prvih strokovnih posvetov, katerega osrednja pozornost je bila namenjena digitalni zasvojenosti in prekomerni rabi zaslonov mladih v Sloveniji, se je odvil pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Posvet je
Izsledki Strokovnega posveta na temo nekemičnih zasvojenosti Read More »
V sredo, 22. septembra 2021, sta se odprla dva nova centra za duševno zdravje. Center za duševno zdravje v Domžalah je namenjen otrokom in mladostnikom, Center za duševno zdravje v Kopru pa odraslim. Z odpiranjem novih centrov za duševno zdravje, tako otrok in mladostnikov kot odraslih, Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, zapolnjuje vrzel,
Nova Centra za duševno zdravje v Domžalah in Kopru Read More »
Bolj so ogroženi mladostniki iz manj premožnih okolij. Izsledki raziskave, ki jo je NIJZ izvedel v oktobru 2020 med 3052 slovenskimi učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov, so pokazali, da so mladostniki iz manj premožnih družin bolj ogroženi, kar zadeva vpliv pandemije na njihovo duševno zdravje, na tvegana in druga z zdravjem povezana vedenja.
Vpliv pandemije Covid-19 na duševno zdravje slovenskih mladostnikov Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
