Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Depresivno počutje pri mladostnikih

Depresivno počutje pri mladostnikih

By /

Depresivno počutje pri mladostnikih

V življenju doživljamo različna čustva, od prijetnih (veselje, presenečenje, ponos) do manj prijetnih (žalost, potrtost, razočaranje). V času mladostništva pa so ta bolj intenzivna in se hitreje spreminjajo. Naše razpoloženje se v dnevu spreminja, kar je povsem običajno. Včasih lahko pri sebi ali prijatelju prepoznamo, da se stvari ne veseli(mo) več tako, kot smo/se jih je včasih ali pa se pogosteje zapira(mo) vase. Ob tem gre lahko za počutje malodušnosti. Več o tem, kako izgleda in kako si lahko pomagamo, najdeš spodaj.

Kaj pomeni depresivno počutje?

Žalost je eno izmed osnovnih čustev, doživljamo jo že od otroštva dalje. Vsak izmed nas pa žalost občuti in izraža različno, zato so tudi naši načini soočanja z njo različni. Pojavi se kot normalen odziv na neprijetne življenjske dogodke (npr. smrt bližnjega, izguba nečesa pomembnega, slovo). Občutki žalosti nam omogočajo, da se poslovimo od nečesa, kar nam je veliko pomenilo in sprejmemo situacijo. Občutke potrtosti lahko doživljamo tudi zaradi visokih pričakovanj. Sami sebe lahko primerjamo z ljudmi, ki jih vidimo po televiziji, na spletu ali jih spremljamo preko družbenih omrežij. Zaradi previsokih pričakovanj, ki si jih oblikujemo sami ali naši bližnji, lahko doživljamo občutke manjvrednosti in smo kritični sami do sebe. Včasih pa se žalost in potrtost pojavita brez posebnega razloga, kar občutimo kot brezvoljnost, otožnost ali občutek nesmiselnosti. To lahko nakazuje na depresivno počutje.

Več o depresivnih občutkih lahko raziščeš v prispevku na portalu #To sem jaz Samopodoba, čustva in psihične stiske | #to sem jaz.

Kako se depresivno počutje kaže v vsakodnevnem življenju?

Za obdobje mladostništva je značilno, da smo bolj osredotočeni nase in na svoje počutje. Nehote se veliko ukvarjamo s samim seboj, zato morda tudi hitreje opazimo malenkosti v svojem počutju. Posledično lahko hitreje zaznamo negativne dogodke, misli ali izkušnje, ki so se nam zgodile. Prepoznamo lahko tudi nihanja našega razpoloženja in morda pomislimo, da je z nami nekaj narobe. Občasna depresivna občutja in nihanja razpoloženja iz dobrega počutja v slabšega in obratno pa so v času mladostništva čisto običajen  pojav. So posledica hormonskega razvoja, sprememb znotraj nas, okoliščin in situacij, ki se dogajajo okoli nas.

Depresivno počutje vpliva na naše razmišljanje, spanje, prehranjevanje, gibanje in opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Kaže se na duševni ali telesni ravni. Preko notranjih oziroma duševnih znakov potrto počutje lahko prepoznamo po občutkih brezupa, nemoči, da je vse brez-veze, občutimo pomanjkanje veselja do stvari, ki jih radi počnemo, negativnih mislih (»ničesar se nimam za veseliti«, »vse je nesmiselno«), občutkih krivde, osamljenosti, siljenju na jok, težavah z osredotočanjem kljub trudu ipd. Na telesni ravni depresivnost prepoznamo preko različnih znakov, kot so počasno gibanje, tih govor, utrujenost, spremenjen apetit, zapiranje vase in odklanjanje druženja s prijatelji, otožna ali brezizrazna obrazna mimika…

Včasih se nekdo, ki se počuti žalostno in potrto, navzven vede popolnoma obratno – se veliko smeji, glasno govori, zabava druge, stalno išče nove dogodivščine ipd. Predvidevanje o počutju druge osebe na podlagi tega, kako se oseba vede v družbi, je zato lahko varljivo. Bližnjo osebo je zato vedno dobro direktno vprašati po njenem počutju. To storimo v zaupnem in varnem okolju, saj s tem poskrbimo, da se bo oseba počutila udobno deliti svoje doživljanje z nami.

Če se počutimo žalostno in potrto, to še ne pomeni, da imamo depresijo. Doživljanje žalosti je običajna reakcija, kadar se srečamo z nam pomembnimi izgubami. Takrat je določeno obdobje žalovanja in depresivnega počutja normalen način soočanja s spremembo. Vsak izmed nas včasih občuti določeno mero otožnosti. Ti občutki se sčasoma zmanjšajo oziroma minejo, ko se zunanji stresni dogodki poležejo.

Včasih pa potrtost in žalost ne ponikneta in se stopnjujeta, tudi če za njiju ni jasnega vzroka v okolju. Depresivno počutje postane problematično, kadar se dogaja tako pogosto in intenzivno, da nas ovira pri opravljanju pomembnih stvari (npr. šolske obveznosti, druženje…). Doživljanje depresivnosti je zaskrbljujoče tudi, kadar se zaradi potrtosti in pomanjkanja smisla pričnemo zapirati vase ali izogibati stvarem (npr. zavračamo povabila na druženje in ves čas ostajamo v svoji sobi). Diagnozo depresivnosti kot duševne motnje sicer lahko postavi samo strokovnjak s področja duševnega zdravja na podlagi temeljitega ocenjevanja.

Kako si lahko pomagam ob depresivnem počutju?

Če se srečujemo z občutki potrtosti in brezsmiselnosti, je na voljo več korakov pomoči.

Prvi korak je samopomoč. Načini samopomoči za mladostnike so opisani v priročniku Kaj lahko naredim, da mi bo lažje? | #to sem jaz (od strani 34. dalje). Nekaj splošnih nasvetov za soočanje z depresivnimi občutki najdeš v prispevku Soočanje z depresijo | #to sem jaz in v prispevku Depresija. Preizkusiš lahko tudi mobilne aplikacije, s katerimi spremljaš in delaš na svojem počutju (npr. Smiling Mind, MoodPanda, HeadSpace, MindDoc, MoodTools).

Lahko se zgodi, da smo preizkusili že več različnih načinov samopomoči, vendar se naša pogosta in dlje trajajoča otožnost ni polegla kljub temu, da v zadnjem času nismo izgubili česa pomembnega. V tem primeru se po pomoč lahko obrnemo k bližnji osebi, ki nam je na voljo za pogovor. To so lahko (stari) starši, starejši sorojenci, prijatelji, razrednik, trener…  Obrnemo se lahko tudi na šolsko svetovalno službo. Na voljo so nam tudi različni anonimni viri pomoči, kjer lahko poiščemo brezplačno pomoč, nasvet ali odgovor na vprašanje:

V zadnjem koraku je na voljo strokovna pomoč. Po pomoč se lahko obrnemo k osebnemu zdravniku ali pa pri njem zaprosimo za strokovnjaka s področja duševnega zdravja (psiholog, psihiater). Na povezavi Strokovnjaki, ki lahko pomagajo so opisani strokovnjaki, ki lahko pomagajo. Na povezavi Mreža virov pomoči najdeš možne vire pomoči v tvoji bližini.

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content