Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo?

Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo?

By /

Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo?

Strah je eno izmed osnovnih čustev. Kaže se v pospešenem bitju srca, plitvejšem dihanju, potenju, suhih ustih ipd. Čeprav strah pogosto razumemo kot nekaj slabega, je v resnici koristno čustvo, saj nas varuje v ogrožujočih situacijah. Poleg tega nas pripravi tudi na aktivno soočanje z nevarnostjo (npr. nas naredi pozornejše na signale iz okolja). Sprožilci oz. razlogi za strah pa so različni. Kot otroci se bojimo teme, pošasti in glasnih predmetov, v času mladostništva pa nam strah lahko vzbujajo socialne okoliščine, preverjanja in zunanji izgled.

V času mladostništva se odvijajo mnoge spremembe – tako telesne, kot tudi v načinu razmišljanja, pogledu na svet, socialni mreži, odzivanju na okolico ipd. Vse te spremembe s seboj prinašajo novosti, dileme, skrbi, strahove in pomisleke. Zaradi tega je običajno, če se kot mladostniki včasih počutimo zmedene in prestrašene. Morda veliko razmišljamo o tem, kaj slabega se lahko zgodi, ob tem pa zanemarimo to, da je izid lahko tudi pozitiven. Občutimo lahko tesnobo ali zaskrbljenost, zato si včasih želimo iz določenih situacij samo pobegniti ali se jim izogniti.

S kakšnimi strahovi se lahko soočamo kot mladostniki?

Ljudje se ustrašimo različnih stvari – od glasnih zvokov, nepredvidljivih gibov ali padajočih predmetov, do socialnih situacij. V času mladostništva pa so aktualni strahovi, kot so:

  • strah pred neuspehom: včasih vnaprej razmišljamo o različnih izidih, ki se lahko zgodijo. To pa lahko povzroči, da nad stvarmi obupamo, še preden jih sploh začnemo. Čeprav je možnost neuspeha vedno prisotna, bo za nas bolj koristno, če stvar vsaj začnemo in si s tem damo možnost, da se kaj novega naučimo.
  • strah pred drugačnostjo in zavračanjem s strani vrstnikov: v mladostništvu se še posebej oziramo na to, kako nas vidijo drugi. Lahko nas je strah, da bi izstopali ali izpadli čudni. Ne želimo se osramotiti pred vrstniki, saj se bojimo, da bi se nam posmehovali in se prenehali družiti z nami. Včasih lahko zaradi strahu pred drugačnostjo podležemo nečemu, česar si ne želimo početi, vendar nas k temu napeljujejo vrstniki (npr. kajenje, pitje alkohola, zamujanje, uporaba kletvic, ugovarjanje).
  • strah pred socialnimi situacijami oz. socialna plašnost: se kaže kot močno nelagodje ob izpostavljenosti občinstvu oz. nastopanjem pred množico ljudi. Lahko pa se pojavlja v vsakdanjih situacijah, ko se družimo z ljudmi, s katerimi nismo domači. Čeprav socialne situacije same po sebi niso ogrožajoče, jih zaznamo kot nelagodne. Zaradi tega se izogibamo očesnemu stiku, prestopamo na mestu, kratko odgovarjamo ipd., saj bi iz situacije najraje čimprej pobegnili.
  • strah pred neznanim in nerazumevanjem: včasih lahko občutimo nemoč in negotovost glede dogajanja v svetu (npr. bolezni, vojne, naravne nesreče). Ali pa imamo občutek, da težko sledimo vsem spremembam, ki se pojavljajo v času  odraščanja (npr. doživljamo strahove in dvome glede spolnosti). Ker nikoli ne bomo zmogli predvideti čisto vsega, je dobro, da razvijemo načine, kako shajati z negotovostjo. Nekateri načini so opisani tu (v angleščini).
  • strah pred izgubo nadzora nad seboj: nekoliko redkeje je lahko prisoten tudi strah, da svojih odzivov ne bomo mogli kontrolirati oz. bomo ob močnih čustvih kar izbruhnili. Ob tem lahko vadimo nekatere tehnike prizemljitve, ki so opisane tu.

Lahko pa strah ni vezan na določeno situacijo ali ljudi, temveč se večji del dneva počutimo nemirne, oprezne ali zaskrbljene brez oprijemljivega razloga (kot je npr. prihajajoče preverjanje znanja). Takšno doživljanje lahko kaže na anksioznost. Če pri sebi opazimo, da o stvareh premlevamo več, kot je potrebno in se pogosto počutimo preobremenjene s skrbmi brez specifičnega vzroka, lahko za začetek preizkusimo nekatere izmed tehnik sproščanja. Izbrano tehniko sproščanja vadimo dlje časa, da se v njej izurimo. Če to ne zadostuje, pa se po pomoč lahko obrnemo k strokovnjakom, kot so šolski psiholog, psiholog v zdravstvu, osebni zdravnik ali psihoterapevt.

Kako se lotiti premagovanja strahov?

Kot omenjeno, je strah osnovno čustvo, ki ga občasno doživlja vsak izmed nas. Če pri sebi prepoznamo, da strah doživljamo tako intenzivno in pogosto, da nas ovira pri izvajanju običajnih dejavnosti v dnevu (npr. zaradi strahu pred zavrnitvijo se ne vpišemo v nov krožek ali pa zaradi premočnega strahu otrpnemo pri ustnem spraševanju) je potrebno v zvezi s tem nekaj ukreniti.

Premagovanja svojih strahov se lahko lotimo v več korakih. Začnemo lahko s tem, da se podučimo o tem, kako strah deluje, po čem ga lahko prepoznamo in kaj so vzroki zanj.

O strahovih, s katerimi se soočajo mladostniki, si lahko prebereš na spletni strani Coolkids Mladostniki – CoolKids ali na splošnem portalu Ne boj se Nebojse.SI – e-glasilol Društva DAM. Mladostnikom je na voljo tudi priročnik Kaj lahko storim, da mi bo lažje? Brošura #ToSemJaz.

Koraki premagovanja strahov

  • Naučene informacije skušajmo uporabiti za spoznavanje svojih strahov. Sami pri sebi raziščimo v kakšnih okoliščinah nas postane strah oz. se nam porodijo neprijetne misli. Za jasnejšo predstavo lahko izdelamo seznam ali »drevo« strahov, ki jih imamo. Pomislimo tudi na situacije, ki se jim izogibamo ali se jim upiramo, saj to lahko kaže na to, da v njih doživljamo strah. Bojimo se lahko same situacije (npr. ustno spraševanje), odziva ljudi (npr. posmehovanje razreda) ali izida situacije (npr. slaba ocena). Jasno poimenovanje svojih strahov nam služi kot odskočna deska za njihovo premagovanje. Ob tem pa je pomembno, da se naštetim okoliščinam iz seznama ne izogibamo, ampak jih skušajmo postopoma obvladovati. Izogibanje tovrstnim situacijam strahove le še okrepi, saj nam dajo lažen občutek, da je situacija resnično ogrožajoča, čeprav to ni nujno res.
  • Ko prepoznamo, kakšne situacije v nas vzbujajo strah, se lahko na soočanje s temi situacijami lahko vnaprej pripravimo (in se jim ne izogibamo). V ta namen lahko preizkusimo različne tehnike sproščanja, s katerimi se lahko umirimo pred soočanjem s situacijami, ki nam vzbujajo strah. Kadar zaznamo, da postajamo panični, lahko preizkusimo različne vaje, ki so na voljo tu.    
  • Ko smo razjasnili svoje strahove, si lahko zastavimo vprašanja, kot so: »Kateri strahovi so realni? So mi ti strahovi že kdaj koristili? Kako lahko strahove uporabim sebi v prid?«. Strahove lahko zaupamo tudi bližnji osebi, kot je prijatelj/ica, mama/oče, sorojenec, trener, razrednik ipd. Vprašamo jih lahko, ali so tudi sami kdaj doživljali kaj podobnega in kako so se s tem soočali. Kadar stisko nekomu zaupamo, nam je običajno lažje, saj dobimo občutek, da nismo sami v tem, kar doživljamo.
  • Obrnemo se lahko tudi na spletne vire pomoči, kot je portal #To sem jaz Poišči pomoč | #to sem jaz. Pogosto se zgodi, da svojih strahov ne želimo razkriti drugim (npr. sošolcem, prijateljicam, vrstnikom, staršem), saj bi nas imeli za strahopetne. Svoje bojazni zato skrivamo pred drugimi in se morda vedemo še bolj pogumne, da nihče ne bi posumil, kaj zares doživljamo. Na dolgi rok nam to ne koristi, saj bodo strahovi še vedno prisotni ali pa se bodo še stopnjevali.
  • V kolikor ugotovimo, da nam pogovor z bližnjo osebo ni dovolj, se lahko obrnemo tudi po strokovno pomoč. Prepogosti in močni strahovi so lahko del anksioznosti oz. duševne stiske, ki pa je ob ustrezni pomoči obvladljiva. O anksioznosti govorimo, kadar je stalno prisotna neobvladljiva zaskrbljenost brez posebnega sprožilca. Motnje, povezane z doživljanjem intenzivnih strahov so lahko tudi socialna anksioznost, panična motnja ali fobije. Na voljo nam je šolska svetovalna služba ali pa osebni zdravnik, ki nas v primeru hujše stiske lahko napoti naprej (npr. k psihologu ali psihiatru). Če nas je obiska strokovnjaka strah, lahko prosimo bližnjega, da nas pospremi na dogovorjen termin in počaka v čakalnici.

Za zaključek

Strahovi, s katerimi se spopadamo, nas lahko prikrajšajo za različna doživetja s prijatelji, razvijanje hobijev ali pridobivanje izkušenj, ki jih lahko doživimo v času mladostništva. S svojimi bojaznimi se ne potrebujemo spopadati sami, saj so na voljo različne možnosti za pomoč in podporo ob soočanju s strahovi.

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content