Kakšna čustva doživljamo mladostniki?
V času mladostništva se srečujemo z raznolikimi čustvi. Doživljamo lahko tako prijetna čustva (npr. veselje, presenečenje, ponos, zadovoljstvo) kot neprijetna čustva (npr. žalost, strah, sram, krivda, ljubosumje). Čustva so lahko tudi bolj ali manj intenzivna, trajajo pa lahko od nekaj trenutkov do več dni. V času odraščanja lahko doživljamo mnoga čustva, za katere včasih ne vemo, od kod prihajajo. Zaradi njih se lahko počutimo zmedeno in ne vemo, kaj z njimi storiti.
Ukvarjanje s svojimi čustvi nam lahko pomaga v vsakodnevnem življenju. Čustva lahko razumemo kot smerokaze, ki nam povedo, kaj nam je v življenju pomembno in česa si (ne) želimo. Dobro je, če svoja čustva vidimo kot pomočnike in ne sovražnike. Velja namreč, da nobeno čustvo samo po sebi ni ne dobro (nam koristi), ne slabo (nam škodi). Če znamo s svojimi čustvi dobro upravljati, so lahko tudi manj zaželena čustva (npr. strah, krivda) smiselna, saj nas spodbujajo k temu, da nekaj ukrenemo.
Od tega, katero čustvo doživljamo v določenem trenutku, je odvisno naše vedenje. Na primer, ko na testu dobimo dobro oceno, verjetno občutimo veselje in ponos ter se do drugih vedemo bolj naklonjeno. Ko pa nam starši prepovedo nekaj, kar si močno želimo, pa običajno občutimo jezo in se do njih vedemo sovražno. Dobro je, če sami pri sebi znamo prepoznati, katera čustva doživljamo v določenih situacijah, saj nam to lahko pomaga pri vsakodnevnih odnosih z drugimi in s samim seboj.
Kako lahko prepoznam svoja čustva?
Ob snidenju s prijatelji drug drugega sprašujemo: »Kako si?«. Če bi želeli na to odgovoriti čim bolj iskreno, ugotovimo, da gre za dokaj zahtevno vprašanje. Včasih nanj niti ne znamo odgovoriti ali pa ne najdemo besed, s katerimi bi opisali svoje počutje. Vemo, da nekaj doživljamo, ne vemo pa, kako bi to poimenovali. Ob tem si lahko pomagamo z naslednjimi »triki«:
- Telesna občutja so povezana z doživljanjem določenih čustev. Zato lahko svoje telesne občutke uporabimo pri prepoznavanju svojih čustev (npr. če zaznamo, da nam srce hitro bije, se potimo in se nam tresejo roke, nas je verjetno nečesa strah; če opazimo, da stiskamo zobe in pesti, se morda v nas vzbuja jeza).
- V specifičnih okoliščinah ljudje običajno doživljamo določena podobna čustva. Pri prepoznavanju svojih čustev si zato lahko pomagamo s tem, da prepoznamo samo situacijo. Na primer, ko se znajdemo v situaciji, ki je ne poznamo, ali jo zaznamo kot nevarno, doživljamo strah (npr. preverjanje znanja, govorni nastop, pristopanje k novi skupini ljudi). Na podlagi situacije lahko zato včasih že vnaprej predvidimo, kakšna čustva bomo lahko doživljali in se na to dodatno pripravimo.
- Če pri sebi opazimo, da težko najdemo besede, ki bi opisale naše doživljanje, si lahko pomagamo s seznamom čustev. Na internetu lahko pobrskamo za različnimi spletnimi stranmi, kjer so našteta različna čustva (npr. Plutchikovo kolo čustev). Nato gremo skozi seznam in se za vsako čustvo vprašamo ali opiše naše doživljanje v tistem trenutku. Na ta način lahko razširimo svoj besednjak čustev, s čimer bomo v prihodnje lažje prepoznali svoje doživljanje in ga morda lažje obvladali. To nam bo omogočilo tudi lažjo komunikacijo z drugimi.
V primerjavi z otroštvom lahko tekom odraščanja pri sebi opazimo, da doživljamo nekatera nova čustva in telesna občutja, kot sta zaljubljenost ali naklonjenost drugi osebi (npr. prijatelju, sošolki). Naša čustva so odvisna od osebnostnih značilnosti, preteklih izkušenj, nivoja hormonov in dogodkov iz okolja. Zaradi raznolikih situacij, v katere se vključujemo, se spreminja tudi naše razpoloženje. V angleščini temu rečejo »mood swings«. Nihanja razpoloženja so običajen in pomemben del razvoja, saj preko njih lahko spoznavamo sebe (npr. kaj nam je/ni všeč, česa si želimo, kaj radi počnemo in s kom se radi družimo). Dobro za nas pa je, če znamo svoje razpoloženje vsaj malo uravnavati. S tem poskrbimo, da naši odzivi ne bodo prenagljeni, kar bi kasneje obžalovali.
Kako lahko uravnavam svoje počutje?
Določene situacije nas lahko vznemirijo (npr. napoved ustnega spraševanja, starši nam nekaj prepovejo, prijatelj naredi kaj nepričakovanega). To v nas vzbudi različna čustva, ki jih včasih težko obvladamo. Zaradi tega ne vemo, kako bi se odzvali ali pa reagiramo nesramno in napadalno, kar kasneje obžalujemo. Kadar se znajdemo v situaciji, ki v nas vzbudi močna čustva, jih lahko poskusimo uravnati na različne načine, kot so:
- Hobiji in dejavnosti: preko različnih dejavnosti, kot so gibanje, ustvarjanje ali druženje lahko sproščamo svoja čustva. Kadar občutimo močno čustvo, se v nas lahko nabere veliko vznemirjenja ali nemira. Ob tem lahko razmislimo ali obstaja način, da to energijo preusmerimo v izvajanje dejavnosti, v kateri uživamo. To nam bo omogočilo sprostitev vznemirjenja, boljše počutje, morda tudi bolj pozitiven pogled na situacijo.
- Pogovor o svojih čustvih: močnih čustev, ki jih doživljamo, se lahko ustrašimo ali se jih sramujemo, zato jih držimo v sebi. Kljub temu, da nam je včasih svoje pristne občutke težko zaupati drugim, se poskusimo iskreno pogovoriti o tem, kar doživljamo. S tem, ko svoja čustva delimo z drugimi, lahko občutimo olajšanje in dobimo jasnejšo predstavo tega, kar doživljamo. Hkrati lahko ob izpovedi čustev začutimo tudi večjo povezanost z drugimi, saj morda sogovornik doživlja podobno kot mi.
- Ustrezna komunikacija: če močna čustva doživimo v odnosu do drugih ljudi (npr. ob pogovoru s starši, sorojenci, prijatelji, učitelji), včasih težko obvladamo svoje odzive. To, da pri sebi opazimo neko čustvo med pogovorom z drugimi ne pomeni, da so sogovorniki krivi za to, kar doživljamo. Da bi vsi vpleteni lahko razumeli, kaj doživljamo, moramo svoja čustva jasno izpovedati. To lahko storimo preko uporabe jaz stavkov. O njih si lahko prebereš v prispevku Spoznajmo sestavine dobre in slabe komunikacije.
- Optimizem in humor: ko se znajdemo v neugodni situaciji, lahko sami sebe vprašamo ali v dani situaciji lahko prepoznamo kakšen pozitivni vidik oz. korist, ki jo situacija prinaša. Če je situacija primerna, se lahko iz nje tudi pošalimo. To nam omogoči, da celotno dogajanje vidimo kot manj strašljivo, zato lahko lažje najdemo ustrezne načine za naš odziv.