Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Kakšna čustva doživljamo mladostniki?

Kakšna čustva doživljamo mladostniki?

Kakšna čustva doživljamo mladostniki?

V času mladostništva se srečujemo z raznolikimi čustvi. Doživljamo lahko tako prijetna čustva (npr. veselje, presenečenje, ponos, zadovoljstvo) kot neprijetna čustva (npr. žalost, strah, sram, krivda, ljubosumje). Čustva so lahko tudi bolj ali manj intenzivna, trajajo pa lahko od nekaj trenutkov do več dni. V času odraščanja lahko doživljamo mnoga čustva, za katere včasih ne vemo, od kod prihajajo. Zaradi njih se lahko počutimo zmedeno in ne vemo, kaj z njimi storiti.

Ukvarjanje s svojimi čustvi nam lahko pomaga v vsakodnevnem življenju. Čustva lahko razumemo kot smerokaze, ki nam povedo, kaj nam je v življenju pomembno in česa si (ne) želimo. Dobro je, če svoja čustva vidimo kot pomočnike in ne sovražnike. Velja namreč, da nobeno čustvo samo po sebi ni ne dobro (nam koristi), ne slabo (nam škodi). Če znamo s svojimi čustvi dobro upravljati, so lahko tudi manj zaželena čustva (npr. strah, krivda) smiselna, saj nas spodbujajo k temu, da nekaj ukrenemo.

Od tega, katero čustvo doživljamo v določenem trenutku, je odvisno naše vedenje. Na primer, ko na testu dobimo dobro oceno, verjetno občutimo veselje in ponos ter se do drugih vedemo bolj naklonjeno. Ko pa nam starši prepovedo nekaj, kar si močno želimo, pa običajno občutimo jezo in se do njih vedemo sovražno. Dobro je, če sami pri sebi znamo prepoznati,  katera čustva doživljamo v določenih situacijah, saj nam to lahko pomaga pri vsakodnevnih odnosih z drugimi in s samim seboj.

Ob snidenju s prijatelji drug drugega sprašujemo: »Kako si?«. Če bi želeli na to odgovoriti čim bolj iskreno, ugotovimo, da gre za dokaj zahtevno vprašanje. Včasih nanj niti ne znamo odgovoriti ali pa ne najdemo besed, s katerimi bi opisali svoje počutje. Vemo, da nekaj doživljamo, ne vemo pa, kako bi to poimenovali. Ob tem si lahko pomagamo z naslednjimi »triki«:    

  • Telesna občutja so povezana z doživljanjem določenih čustev. Zato lahko svoje telesne občutke uporabimo pri prepoznavanju svojih čustev (npr. če zaznamo, da nam srce hitro bije, se potimo in se nam tresejo roke, nas je verjetno nečesa strah; če opazimo, da stiskamo zobe in pesti, se morda v nas vzbuja jeza).
  • V specifičnih okoliščinah ljudje običajno doživljamo določena podobna čustva. Pri prepoznavanju svojih čustev si zato lahko pomagamo s tem, da prepoznamo samo situacijo. Na primer, ko se znajdemo v situaciji, ki je ne poznamo, ali jo zaznamo kot nevarno, doživljamo strah (npr. preverjanje znanja, govorni nastop, pristopanje k novi skupini ljudi). Na podlagi situacije lahko zato včasih že vnaprej predvidimo, kakšna čustva bomo lahko doživljali in se na to dodatno pripravimo.
  • Če pri sebi opazimo, da težko najdemo besede, ki bi opisale naše doživljanje, si lahko pomagamo s seznamom čustev. Na internetu lahko pobrskamo za različnimi spletnimi stranmi, kjer so našteta različna čustva (npr. Plutchikovo kolo čustev). Nato gremo skozi seznam in se za vsako čustvo vprašamo ali opiše naše doživljanje v tistem trenutku. Na ta način lahko razširimo svoj besednjak čustev, s čimer bomo v prihodnje lažje prepoznali svoje doživljanje in ga morda lažje obvladali. To nam bo omogočilo tudi lažjo komunikacijo z drugimi.

V primerjavi z otroštvom lahko tekom odraščanja pri sebi opazimo, da doživljamo nekatera nova čustva in telesna občutja, kot sta zaljubljenost ali naklonjenost drugi osebi (npr. prijatelju, sošolki). Naša čustva so odvisna od osebnostnih značilnosti, preteklih izkušenj, nivoja hormonov in dogodkov iz okolja. Zaradi raznolikih situacij, v katere se vključujemo, se spreminja tudi naše razpoloženje. V angleščini temu rečejo »mood swings«. Nihanja razpoloženja so običajen in pomemben del razvoja, saj preko njih lahko spoznavamo sebe (npr. kaj nam je/ni všeč, česa si želimo, kaj radi počnemo in s kom se radi družimo). Dobro za nas pa je, če znamo svoje razpoloženje vsaj malo uravnavati. S tem poskrbimo, da naši odzivi ne bodo prenagljeni, kar bi kasneje obžalovali.

Več o prepoznavanju in poimenovanju čustev si lahko prebereš tudi na spletnem portalu za mlade #To sem jaz Kako ti lahko pomaga poimenovanje čustev.

Določene situacije nas lahko vznemirijo (npr. napoved ustnega spraševanja, starši nam nekaj prepovejo, prijatelj naredi kaj nepričakovanega). To v nas vzbudi različna čustva, ki jih včasih težko obvladamo. Zaradi tega ne vemo, kako bi se odzvali ali pa reagiramo nesramno in napadalno, kar kasneje obžalujemo. Kadar se znajdemo v situaciji, ki v nas vzbudi močna čustva, jih lahko poskusimo uravnati na različne načine, kot so:

  • Hobiji in dejavnosti: preko različnih dejavnosti, kot so gibanje, ustvarjanje ali druženje lahko sproščamo svoja čustva. Kadar občutimo močno čustvo, se v nas lahko nabere veliko vznemirjenja ali nemira. Ob tem lahko razmislimo ali obstaja način, da to energijo preusmerimo v izvajanje dejavnosti, v kateri uživamo. To nam bo omogočilo sprostitev vznemirjenja, boljše počutje, morda tudi bolj pozitiven pogled na situacijo.
  • Pogovor o svojih čustvih: močnih čustev, ki jih doživljamo, se lahko ustrašimo ali se jih sramujemo, zato jih držimo v sebi. Kljub temu, da nam je včasih svoje pristne občutke težko zaupati drugim, se poskusimo iskreno pogovoriti o tem, kar doživljamo. S tem, ko svoja čustva delimo z drugimi, lahko občutimo olajšanje in dobimo jasnejšo predstavo tega, kar doživljamo. Hkrati lahko ob izpovedi čustev začutimo tudi večjo povezanost z drugimi, saj morda sogovornik doživlja podobno kot mi.
  • Ustrezna komunikacija: če močna čustva doživimo v odnosu do drugih ljudi (npr. ob pogovoru s starši, sorojenci, prijatelji, učitelji), včasih težko obvladamo svoje odzive. To, da pri sebi opazimo neko čustvo med pogovorom z drugimi ne pomeni, da so sogovorniki krivi za to, kar doživljamo. Da bi vsi vpleteni lahko razumeli, kaj doživljamo, moramo svoja čustva jasno izpovedati. To lahko storimo preko uporabe jaz stavkov. O njih si lahko prebereš v prispevku Spoznajmo sestavine dobre in slabe komunikacije.
  • Optimizem in humor: ko se znajdemo v neugodni situaciji, lahko sami sebe vprašamo ali v dani situaciji lahko prepoznamo kakšen pozitivni vidik oz. korist, ki jo situacija prinaša. Če je situacija primerna, se lahko iz nje tudi pošalimo. To nam omogoči, da celotno dogajanje vidimo kot manj strašljivo, zato lahko lažje najdemo ustrezne načine za naš odziv.

Mladostnikom so namenjeni različni uporabni viri o posameznih čustvenih stanjih. Če se počutiš jezno, nervozno, potrto, osamljeno, nerazumljeno ali pa pri sebi občutiš druga čustva, lahko raziščeš spletno stran Young minds (v angleščini).

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content