Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Kako se lotiti učenja?

Kako se lotiti učenja?

By /

Kako se lotiti učenja?

Prideš iz šole, doma pa te čakata naloga in ponavljanje učne snovi za naslednji dan. Včasih si, kot vsi, utrujen/a, raje bi počel/a druge stvari ali pa ne vidiš smisla v učenju. Spraviti se k učenju zato sproži odpor. Šolskim obveznostim se seveda ne moremo izogniti. Na vsak način jih moramo opraviti. Zato bo lažje, če spoznamo nekatere »trike«, kako se sploh učiti. S tem, ko bomo imeli urejene šolske obveznosti, bomo nase ponosni, starši nas ne bodo priganjali k delu za šolo, več časa bomo imeli za druženje in hobije …

Kako se lotiti učenja?

Ob besedi učenje včasih morda pomislimo na odpor in dolgočasje. A, v resnici vsak dan tudi samodejno spoznavamo nove stvari, pilimo svoje spretnosti, se preizkušamo, povezujemo ugotovitve med seboj – in vse to je tudi učenje. Z učenjem skušamo bolje razumeti sebe in ljudi okoli nas, da se lahko v življenju bolje znajdemo. Čeprav nas kot mladostnike običajno zanimajo druge stvari kot pa se jih učimo v šoli. Nekateri triki za lotevanje ali popestritev učenja so:

  • Motivacija: sama od sebe redko pride, zato ne čakajmo nanjo. Prvi korak je, da naredimo neko manjšo stvar (npr. razmislimo, kaj se moramo naučiti, zberemo zapiske, pospravimo prostor za učenje). Šele to nas običajno motivira za korak naprej. Nato razmislimo, kaj nas motivira – veselje do učenja, želja po znanju, strah pred slabo oceno, zahteve staršev, tekmovanje med sošolci… To imejmo v mislih, ko z učenjem vztrajamo, tudi, ko se nam ne ljubi več. Za učenje se lahko motiviramo tudi z izbiro simbolične nagrade po učenju (npr. rekreacija, obisk prijatelja, čas za hobi, nekomu se pohvalimo, kaj smo se naučili). Zavedajmo se, da ne bomo ves čas motivirani – potrebna je disciplina, red in navada, da vztrajamo.
  • Učni prostor: eno izmed enostavnejših stvari za pričetek učenja je ureditev učnega okolja. Doma nam je običajno dodeljen nek prostor za učenje, zato ga ne moremo izbirati. Lahko pa poskrbimo, da je ta prostor urejen in imamo pri roki vse, kar potrebujemo za učenje. Slabo je, če se učimo na postelji, saj možgani posteljo povezujejo s spanjem, zato bomo ob ponavljanju snovi hitreje utrujeni. Ustrezen prostor za učenje je svetel in prezračen prostor z mizo, na katero prinesemo vse učbenike, zvezke, vaje, pisala, ravnila, kozarec vode in ostalo, kar potrebujemo za učenje. Vsako vstajanje od mize in iskanje pripomočkov bo zmotilo naš miselni proces. Hkrati z dosega rok ali vidnega polja umaknemo vse motilce, kot so telefon, TV, igre, prstne igračke, stripi… Glasba v ozadju sicer lahko nekaterim pomaga, druge pa ovira pri učenju. Več o pripravi delovnega prostora najdeš na portalu #To sem jaz.

Več o pripravi delovnega prostora najdeš na portalu #To sem jaz Pripravimo si delovni prostor.

  • Organizacija učenja: da nas ne povozi čas in česa ne pozabimo ponoviti, je dobro, da si učenje organiziramo. To pomeni, da najprej pregledamo, kaj vse se moramo naučiti – učitelj nam je morda namignil, katera poglavja v učbeniku moramo znati. Naši možgani lažje predelajo manjše odseke snovi, zato si je snov pametno razdeliti na manjše dele (npr. po poglavjih v učbeniku, po številu strani v zapiskih). Če želimo, lahko izdelamo preglednico ali urnik učenja po delih snovi. Nato razmislimo, koliko časa potrebujemo za učenje in do kdaj moramo snov znati. Pri tem upoštevajmo tudi odmore – po 20 do 45 minut zbranega učenja si je pametno vzeti 5 do 10 minutni odmor. Odmor izkoristimo za kratek razteg, sprehod po hiši, stranišče, pitje, božanje ljubljenčka. Nastavimo si lahko nemoteč odštevalnik časa do odmora, saj nas bližina konca lahko spodbudi k vztrajanju. Odmore si lahko načrtuješ tudi s Pomodoro tehniko.

Več o organizaciji učenja najdeš na portalu #To sem jaz Organizirajmo si čas za učenje in Nekaj besed o učenju iz zvezka ali učbenika.
O izdelavi zapiskov si lahko prebereš v prispevku Naredimo si izpiske.

  • Učenje v družbi: k učenju se je lažje spraviti v dogovoru s prijateljem. Vendar se moramo prej prepričati, da nam tak način ustreza. Vprašati se moramo, ali snov predelujemo enako hitro kot prijatelj in nas ne moti njegovo glasno ponavljanje snovi. Poskrbeti moramo, da s prijateljem ne »odplavamo« stran od učne teme, se držimo ritma učenja, odstranimo motilce (telefone, pametne ure, tablice), sproti preverjamo ali razumemo snov. Po učenju lahko o snovi debatiramo – npr. kje nam bo naučena snov koristila, kako jo povezati z drugimi šolskimi predmeti. Lahko pa se s prijateljem dogovorimo, da se učimo vsak zase, ob koncu pa drug drugega sprašujemo o snovi in preverjamo razumevanje.
  • Preverjanje razumevanja: da ugotovimo, kaj smo odnesli od učenja, je snov pametno preverjati sproti ali ob koncu učenja. Snov razumemo, ko smo jo zmožni povzeti s svojimi besedami, ko najdemo svoje primere, ko jo povežemo z drugo šolsko snovjo ali primeri iz življenja… Pri tem pa pametno upoštevati to, da kadar bo preverjanje znanja pisno, tudi pri učenju čim več pišimo, če pa nas čaka ustno preverjanje znanja, snov ponavljajmo na glas. Če po učenju nečesa še vedno ne razumemo, si vprašanja nekam zabeležimo in jih postavimo učitelju. S tem učitelju damo tudi vedeti, da smo se učili. Nekaj o samoocenjevanju je opisanega tudi tu https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/samoocenjevanje-ali-kako-preverimo-ce-smo-se-snov-dobro-naucili/

Nekaj o samoocenjevanju je opisanega tudi na portalu #To sem jaz Samoocenjevanje ali kako preverimo, če smo se snov dobro naučili.

Ti triki nam lahko olajšajo sam proces učenja. Velja pravilo, da ni tako pomembno, koliko se učimo, ampak, kako se učimo. Če si zastavimo dober načrt učenja, nam ostane več časa za stvari, ki nas veselijo.

Kakšen je moj učni stil?

Učimo se z opazovanjem, poslušanjem, raziskovanjem, preizkušanjem in postavljanjem vprašanj. Pri učenju uporabljamo več učnih kanalov, preko katerih pridejo informacije do naših možganov. Običajno prevladuje eden izmed kanalov, preko katerega si najlažje zapomnimo informacije iz okolja. Glede na to ločimo 3 učne stile:

  • Nekateri se najlažje učijo preko opazovanja, gledanja slik/videoposnetkov ali branja, zato imajo prevladujoč vizualni stil. Zanje je koristno, če si ob učenju rišejo pregledne miselne vzorce, tabele, skice, simbole ali pa si barvno podčrtujejo zapiske. Na spletu lahko pobrskajo za videoposnetki, ki ponazarjajo učno snov.
  • Drugi se najlažje učijo preko poslušanja, kar kaže na prevladujoč slušni stil. Zanje je koristno, če učno snov ponavljajo na glas, jo razlagajo drugim ali se vključijo v debato o učni snovi. Učne pojme si lahko oblikujejo v rime ali zloge. Ljudi s prevladujočim slušnim stilom običajno moti hrup iz okolice, zato je dobro, da imajo ob učenju tišino ali mirno, monotono glasbo.
  • Tretji pa snov najlažje usvajajo preko gibanja ali eksperimentiranja s snovjo, kar kaže na gibalni stil. Zanje je koristno, če se med učenjem gibajo po prostoru, ob razlaganju snovi uporabljajo svoje roke, odigrajo dialog, po navodilih učitelja izvedejo eksperiment iz učne snovi ali ustvarijo kakšen izdelek.

Ne glede na to, kakšen je naš učni stil pa velja, da bolj kot se aktivno ukvarjamo z učno snovjo, bolj jo bomo usvojili. Zgolj branje iz zapiskov ali »učenje na pamet« zato po navadi ni dovolj. Ko imamo pred seboj učno snov, skušajmo iz nje izluščiti bistvo oz. pomen, zakaj je to koristno vedeti. Ključne besede iz snovi (teh je okoli 10 %) si lahko označiš, da takoj »padejo v oči«. Ostale ideje za aktivno učenje so: pripravimo kviz iz učne snovi, sami se postavimo v vlogo učitelja in glasno razlagamo snov, spomnimo se svojih primerov na podlagi učne snovi, ustvarimo miselne vzorce ali diagrame, domislimo se svojih simbolov, preko katerih si zapomnimo sosledje dogodkov…

Kaj, ko se zalomi?

Če dobimo slabo oceno, nam je hudo. Še posebej, če smo se na preverjanje znanja veliko pripravljali. Najprej razmislimo o vzroku neuspeha – je šlo za nerazumevanje snovi, premalo učenja, slabo počutje ob opravljanju preizkusa, težave ob učenju… Če smo se za test premalo učili ali se ob pisanju slabo počutili, lahko to popravimo ob naslednjem preverjanju znanja. Če pa je vzrok v nerazumevanju snovi ali učnih težavah, se obrnimo po pomoč. Snov nam lahko razloži sošolec, učitelj, starš, sorojenec. Ob težavah z učenjem pa nam lahko pomaga šolska svetovalna služba. Ta pomaga tudi, ko se odločamo za izbiro šole ali poklica. Prebereš si lahko prispevek Poklicno odločanje.

O ovirah pri učenju si lahko prebereš na portalu #To sem jaz Kako naprej, ko se nam pri učenju zatakne?

Če v šoli dobivamo veliko slabih ocen kljub trudu za učenje, nas to lahko potre. Postanemo žalostni, prestrašeni ali jezni. Kadar se nam ob učenju zatika, je pomembno, da poiščemo pomoč. Iskanje pomoči ne pomeni, da se ne znamo učiti, ampak nas pomoč drugega opremi za lažje učenje. Ko razvijemo učne strategije, pa moramo z njimi vztrajati. Rezultati vlaganja truda v šolsko delo lahko pridejo šele sčasoma, zato ne smemo obupati.  

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content