Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih

Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih

By /

Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih

V sedanjem času si težko predstavljamo svoje vsakodnevno življenje brez tehnologije in interneta. Družbena omrežja sama po sebi niso škodljiva. Predstavljajo lahko koristno orodje pri pridobivanju informacij in so eden izmed najpogostejših sodobnih načinov preživljanja prostega časa.

Uporabne plati spleta in družbenih omrežij so:

  • komunikacija s prijatelji,
  • povezovanje z ljudmi s podobnimi hobiji, interesi, vrednotami ali spretnostmi,
  • učenje spretnosti ali pridobivanje znanj preko člankov in posnetkov,
  • širjenje ozaveščenosti o določeni problematiki,
  • poučne spletne strani, ki so v pomoč pri učenju,
  • poslušanje glasbe,
  • iskanje in shranjevanje informacij,
  • uporaba orodij za večjo učinkovitost ipd.

Ob tem velja, da moramo digitalne tehnologije in splet znati uporabljati zmerno, odgovorno in previdno. Pri uporabi interneta in družbenih omrežij obstaja več vidikov, ki jih je treba upoštevati in več pasti na katere je dobro biti pozoren:

  • Deljene slike in druge osebne vsebine na internetu ostanejo večno, četudi si kasneje premislimo in jih izbrišemo.
  • Dogaja se zloraba deljenih informacij (npr. delimo sliko z oddiha, ko je naš dom prazen, kar lahko zlorabijo vlomilci).
  • Pojavljata se spletno nasilje in nadlegovanje (npr. objavljanje osebnih informacij brez dovoljenja, blatenje, kritiziranje, izsiljevanje s slikami), ki je pogosto anonimno oziroma skrito za uporabniškimi imeni [Oblike spletnega nasilja]. Poleg tega se od spletnega nadlegovanja ne moremo nikoli zares umakniti, saj ga ves čas »nosimo« s seboj – s telefonom v žepu. Vsako spletno nasilje in nadlegovanje je smiselno prijaviti oziroma zanj povedati nekomu, ki bo znal ukrepati (npr. starši, učitelj, policija). Neprimerna sporočila ali objave si lahko shranimo (npr. naredimo posnetek zaslona), nanje pa se ne odzivamo, saj stvari lahko le poslabšamo. Osebo, ki nas nadleguje, lahko blokiramo in s tem omejimo njen dostop do nas. Tu [Blokiranje in prijava] so navedeni načini blokiranja ali prijave neustreznih sporočil pri posameznih aplikacijah (v angleščini).

Več o vrstah spletnega nasilja in možnostih ukrepanja si lahko prebereš na spletni strani safe.si in na spletni strani policije.

  • Na internetu so prisotni ljudje, ki se izdajajo za nekaj, kar niso. Uporabniško ime morda ne odraža prave identitete posameznika, zato ni nujno, da je naš spletni sogovornik tisti, za kogar se izdaja.
  • Ljudje smo lahko nagnjeni k temu, da na družbenih omrežjih delimo le uspehe, srečne trenutke in vesela čustva. Objavljamo trenutke, ko nam je prijetno oziroma se počutimo dobro v svoji koži, običajno ne delimo manj prijetnih. Kot opazovalci nimamo vpogleda v celotno življenje drugih, zato se na družbenih omrežjih lahko oblikuje izkrivljena resničnost, da drugi živijo »boljše« življenje kot mi. Ob pogostem spremljanju življenj drugih na družbenih omrežjih (tako svojih vrstnikov kot tudi slavnih ljudi in vplivnežev) lahko oblikujemo nerealna pričakovanja o telesnem izgledu [Kako družbena omrežja vplivajo na moje počutje?], uspehu, finančnem statusu, spolnosti, življenjskem slogu, številu prijateljev ipd.
  • Vpetost v spletno persono drugih ljudi lahko v nas vzbudi tudi težnjo po primerjanju sebe z drugimi. Dobimo lahko vtis, da moramo stvari početi tako dobro ali še boljše kot drugi in ne smemo zaostajati. Zaradi tega se v nas lahko vzbudijo občutki manjvrednosti, dvoma vase ali druge stiske.
  • Splet ponuja mnogo informacij, zato včasih težko presodimo, kaj je resnično in kaj lažno. Informacije na internetu moramo kritično ovrednotiti – vprašati se moramo, kdo je avtor teh informacij, kakšen je avtorjev namen in ali obstaja možnost zlorabe našega zaupanja.
  • Na družbenih omrežjih se vedno nekaj dogaja (»splet nikoli ne spi«). Objave in informacije se nenehno posodabljajo. Ker nikoli ne zmanjka novih vsebin, se od njih težko ločimo. Hkrati se v nas lahko vzbudi strah, da bi kaj zamudili, če se za nekaj časa »odklopimo« (angleško se to imenuje Fear of Missing Out – FoMO). Več o tem si lahko prebereš v nadaljevanju prispevka.
  • Ker nam digitalne tehnologije omogočajo dostop do neskončnih zanimivih vsebin z minimalnim trudom, jih mnogi izmed nas spontano začnemo uporabljati prekomerno.    Prekomerna ali škodljiva raba zaslonov se pogosto kaže v zapostavljanju drugih pomembnih življenjskih področij, kot so gibanje, učenje, spanje, druženje itd. V skrajnih primerih lahko pride tudi do digitalnih zasvojenosti.

Več o nekemičnih zasvojenostih si lahko prebereš v prispevku in v Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Če zaradi katerekoli oblike digitalne ali nekemične oblike zasvojenosti doživljaš stisko, si oglej tudi Letak z viri pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti.

Kakšne so posledice pretirane uporabe spleta in družbenih omrežij?

Prekomerna uporaba spleta ali družbenih omrežij lahko negativno učinkuje na duševno zdravje in razvoj mladostnikov. Naše možgane »navadi« na to, da se mora ves čas nekaj dogajati, kar pa ne drži v resničnem življenju – v živo se komunikacija in dogajanje odvijata počasneje kot na pohitrenih posnetkih. Poleg tega družbena omrežja ali računalniške igre temeljijo na sistemu nagrajevanja – npr. objavljamo slike in dobimo všečke ali pa izvajamo tekmovalne misije in naš dosežek je nagrajen z zmago.

To v nas sproži občutek uspeha in ponosa, zato si naslednjič želimo biti še boljši (več všečkov ali še boljši dosežek v igri) – ob tem pa zapademo v past vse večje želje po uporabi digitalnih tehnologij. Čeprav posledice pretirane uporabe spleta in družbenih omrežij niso direktno vidne navzven, povzročajo spremembe v naših možganih. Kažejo se preko zanemarjanja drugih vidikov življenja (npr. šolsko delo, telesna aktivnost, druženje, osebna higiena), večje razdražljivosti, utrujenosti, težav s spanjem, glavobola, slabšanja vida, sključene drže, težav z osredotočanjem, fantomskih občutkov (npr. občutek vibriranja telefona, čeprav miruje).

Več o učinkih spleta na duševno zdravje si lahko prebereš v prispevku o učinkih digitalnih tehnologij na naše duševno zdravje.

Kako biti odgovoren in spoštljiv uporabnik spleta?

Na splet se vključujemo kot aktivni uporabniki, saj sami pripomoremo k soustvarjanju informacij (npr. objavljamo, všečkamo, pišemo komentarje). Delujemo tudi kot pasivni opazovalci (npr. spremljamo objave, beremo članke). V obeh primerih pa nosimo odgovornost, da smo spoštljivi in obzirni – tako do sebe in lastne varnosti kot tudi počutja in varnosti drugih ljudi na spletu. V nadaljevanju je navedenih nekaj dobrih praks uporabe spleta:

  • pred delitvijo osebnih vsebin (npr. informacije o datumu rojstva, trenutni lokaciji, slike ali videoposnetki) razmislimo o možnih negativnih posledicah in se pogovorimo z odraslo osebo, ki je vešča uporabe spleta in družbenih omrežij,
  • pazimo na spoštljivo komunikacijo – česar ne bi rekli sogovorniku v živo, ne pišemo
    tudi na spletu (naložimo si lahko zanimivo mobilno aplikacijo »Respect effect«, ki nas preko zabavnih izzivov uči spoštljive komunikacije,
  • razvijamo kritično mišljenje – za vsako spletno vsebino presodimo njeno kakovost (npr. ali je resnična, kdo je njen avtor, s kakšnim namenom je bila napisana), preden jo uporabimo ali delimo naprej,
  • ne prispevamo k širjenju spletnega nasilja – ne vključujmo se v nobeno izmed oblik spletnega nasilja. Namesto tega obvestimo odraslo osebo, ki bo znala ukrepati dalje (npr. starš, učitelj, trener, šolska svetovalna služba).

Kako kot mladostnik poskrbim za varno in zmerno uporabo spleta?

Čeprav smo kot mladostniki vešči uporabe digitalne tehnologije in spleta, moramo ob uporabi interneta in družbenih omrežij poskrbeti za njihovo varno in zmerno uporabo. Razmišljati moramo o načinih zavarovanja sebe, svojih podatkov in identitete, da bomo lahko koristili dobre plati spleta in se obvarovali pasti:

  • Če pri sebi zaznamo, da pogosto zapademo v spiralo brezciljnega »skrolanja« po družbenih omrežjih, si lahko na telefonu ali v posamezni aplikaciji nastavimo dnevno omejitev časa uporabe. Lahko se odločimo, da bomo ob določenih delih dneva (npr. ob kosilu, večerji, pogovorih z domačimi, v telovadnici, na sprehodu, pred spanjem) izklopili obvestila na telefonu ali pa ga pustili izven našega dosega. Običajno se zvoku ali vibriranju telefona težko upremo in vedno pogledamo obvestilo, čeprav moramo svojo pozornost odmakniti od tistega, kar trenutno počnemo. V ta namen si lahko omejimo ali popolnoma izklopimo obvestila za družbena omrežja in s tem nazaj prevzamemo moč, da se z njimi ukvarjamo le takrat, kadar želimo sami. Uporabo digitalnih naprav omejimo tudi tako, da jih fizično umaknemo od našega dosega (npr. pred spanjem telefon pustimo v drugi sobi).
  • Mnogo ljudi doživlja strah pred tem, da bi ob odklopu od spleta zamudili kaj pomembnega. V ozadju nenehnega posodabljanja in brskanja lahko tičijo tudi stiske ali težave, kot so občutki anksioznosti, osamljenosti in slaba samopodoba. S stalnim pogledovanjem na splet ali družbena omrežja se izogibamo tem občutkom in jih v tistem trenutku odmislimo. Morda se zdi pretežko, da bi se z njimi soočili. Poskrbimo za to, da več časa kot spletu namenimo pristnemu druženju in udejstvovanju v svojih hobijih. To si vzemimo kot izziv, saj bo od nas terjalo močno voljo in trud, da se vzdržimo od poseganja po digitalnih napravah.
  • Svoje profile na družbenih omrežjih nastavimo na zasebne (ang. private mode). To pomeni, da bodo naš profil na spletu lahko zasledili samo tisti, ki nas poznajo tudi v živo. S tem se izognemo neželenim sporočilom s strani neznanih profilov.
  • Omejimo deljenje osebnih informacij, na podlagi katerih bi nas ljudje, ki spremljajo naša družbena omrežja lahko našli (npr. domači naslov, trenutna lokacija nahajanja,  šola, glasbena šola, center, športni klub, ki jo/ga obiskujemo). Zavedajmo se tudi, da ne smemo deliti osebnih informacij drugih brez njihovega dovoljenja.
  • Na družbenih omrežjih lahko sledimo velikemu številu profilov. Objave različnih ljudi v nas vzbudijo raznolike občutke – ob spremljanju nekaterih se počutimo dobro, navdahnjeno ali motivirano, ob drugih pa potrto, anksiozno ali razdraženo. Ob tem se opomnimo, da imamo moč, da sami odločamo o tem, komu bomo sledili. Nekaj časa namenimo temu, da se po vsaki objavi različnih profilov vprašamo, kakšne občutke v nas vzbuja. Če ocenimo, da spremljanje določenega profila za nas nima posebne koristi, ga lahko od-sledimo oziroma odstranimo s seznama prijateljev. Na ta način se bodo spremenili tudi algoritmi objav, ki nam bodo kazali primernejše vsebine.

Več o zdravi in varni rabi spleta je na voljo v rubriki Jaz na spletu (#To sem jaz). Uporabna je tudi spletna stran Varni na internetu, ki piše o neobičajnih telefonskih klicih in drugih spletnih prevarah.

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content