Iskanje varnega okolja
Ljudje smo po svoji naravi družabna bitja in potrebujemo stike z drugimi ljudmi. Ti nam delajo družbo, nam pomagajo pri oblikovanju mnenj in sprejemanju odločitev, z drugimi ljudmi sodelujemo pri delu, z njimi delimo svoja veselja in radosti ter nam nudijo oporo, ko smo žalostni ali nam je težko. Vsak med nami se občasno znajde v stiski oz. ima obdobje, ko se počuti slabše kot običajno. Takrat vsi potrebujemo zavetje, kamor se lahko zatečemo, da lažje predelamo stisko. Občutek zavetja nam lahko daje že varno okolje samo po sebi, a še posebej so pomembni ljudje v njem. Ti nam nudijo pogovor in upanje, da bo sčasoma bolje.
Kaj pomeni varno in podporno okolje?
K občutku varnosti prispeva več dejavnikov. Pomembna je naša telesna varnost (npr. da nismo na vojnem območju, v stiku z nalezljivimi okužbami, da imamo prostor za bivanje, hrano in pitno vodo).
Za občutek varnega zavetja pa je pomembna tudi psihološka varnost, ki zajema:
- občutek sproščenosti, da smo lahko to, kar smo,
- možnost, da nekomu lahko zaupamo svoje tegobe in neprijetna čustva,
- zavedanje, da nas ta nekdo ne bo zavrnil, zapustil ali nam zameril, če naredimo napako ali se ne strinjamo,
- zavedanje, da bomo ljubljeni in sprejeti, četudi pokažemo svoje ranljivosti in šibka področja.
K občutku varnega zavetja pripomore medosebna oz. socialna podpora. Ta nam daje občutek spoštovanja, pomembnosti, ljubljenosti in skrbi v odnosih z bližnjimi ljudmi. Ločimo lahko dva vidika podpore, ki nam jo nudijo drugi ljudje:
- Čustveno podporo prepoznamo po tem, da se ob določenih ljudeh, ki so nam blizu, počutimo slišani, pomembni in sprejeti. Če bližnjemu zaupamo svoja neprijetna čustva (npr. žalost, potrtost, jeza, strah), ta druga oseba z nami sočustvuje, izkaže zanimanje, si vzame čas za pogovor in nas potolaži. Ko z nekom delimo neprijetne misli, čustva ali telesne občutke, se običajno počutimo vsaj malo olajšane in razbremenjene.
- Hkrati pa nam drugi ljudje lahko pomagajo z nasveti, informacijami ali konkretnimi opravili (npr. razložijo snov, ki je ne razumemo, nam svetujejo pri odločanju za nadaljnje šolanje, nas odpeljejo v šolo, če zamudimo avtobus). To imenujemo instrumentalna podpora.
Zakaj mladostniki potrebujemo podporo drugih?
Mladostništvo je burno življenjsko obdobje, v katerem se nam dogaja veliko stvari. To je čas osamosvajanja, raziskovanja, kdo smo, sklepanja prijateljstev, ko želimo biti všečni simpatijam, ko pridobivamo nova znanja… Kot mladostniki zato potrebujemo podporo drugih, čeprav se nam včasih zdi, da vse zmoremo sami. To, da si svoje tegobe želimo zaupati drugim ljudem, ne pomeni, da nismo samostojni. Ravno obratno, če smo dovolj zreli, da prepoznamo svojo stisko in jo želimo rešiti, to odraža velik korak k zreli odraslosti. S podporo drugega lažje in hitreje prebrodimo težave. Hkrati se počutimo manj osamljene.
Kdo nudi varno zavetje in podporo?
Naše prvo varno zavetje običajno predstavlja dom, ki ga oblikujejo starši oziroma skrbniki. Ti nas že kot dojenčke tolažijo, ko jokamo, nas hranijo, negujejo, z nami navezujejo čim tesnejši stik, nas varujejo pred nevarnostmi… Kasneje ob vstopu v vrtec in šolo nam varno zavetje dajejo tudi vzgojitelji, učitelji, inštruktorji, trenerji, vrstniki…
Včasih se vseeno lahko zgodi, da ne čutimo prave podpore oziroma nimamo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v času, ko nam je hudo, ko nas nekaj teži ali ko naletimo na težave. Razlogi za to so različni. Čeprav so starši odgovorni za našo vzgojo, skrb in podporo, se včasih zgodi, da tega ne zmorejo nuditi. Tudi odrasli imajo namreč svoja bremena in stiske, s katerimi se spopadajo, zato včasih ne zmorejo nuditi takšne podpore, kot bi si jo želeli oziroma bi jo mladostniki potrebovali.
Če v domačem okolju ne čutimo podpore in povezanosti, je pomembno, da se vseeno povežemo z nekom, na katerega se lahko obrnemo v težkih trenutkih. V podporo so nam lahko drug starš, stari starši, bližnji sorodnik, učitelj, trener, mentor, starejši sorojenec…
Kam se še lahko obrnem po podporo?
Varno zavetje lahko najdemo tudi ob udejstvovanju v različnih dejavnostih, kot so:
- kakovostno preživljanje prostega časa ob druženju s prijatelji, sorojenci, bratranci/sestričnami in drugimi sorodniki (npr. ob skupinskih športih, namiznih igrah, ustvarjalnih dejavnostih),
- preko obšolskih dejavnosti ali izbirnih predmetov si lahko izberemo takšne, ki omogočajo medsebojno druženje (npr. dramska igra, medvrstniška mediacija, pogovorne urice, skupinski športi za zdravje),
- podporo lahko poiščemo anonimno na portalu za mlade #To sem jaz ali TOM telefonu ali na spletni strani NAJDI SE,
- poiščemo možnost za pogovor v šolski svetovalni službi,
- druženje ob prijetnih aktivnostih nudijo tudi mladinska društva ali medgeneracijski centri – tu lahko poiščeš centre v svojem kraju (za lažje iskanje vključi filter Aktivnosti, delavnice in programi (Oblika pomoči) in Mladostniki (Ciljna skupina).
Kako lahko sam/a nudim čustveno podporo?
Če se naš prijatelj, sorojenec ali vrstnik znajde v stiski, je dobro, če mu znamo nuditi čustveno podporo. To mu izkažemo preko različnih dejanj, kot so:
- povemo, da smo mu na voljo za pogovor, ko ga potrebuje,
- si vzamemo čas, da mu prisluhnemo brez obsojanja in prekinjanja izpovedi,
- mu damo vedeti, da se ga trudimo razumeti in ga slišimo (npr. »Če prav razumem, se počutiš žalostno/prestrašeno/nejevoljno?«) in ne zmanjšujemo pomena njegovega doživljanja (npr. »To si samo domišljaš«, »To ni nič takšnega …«),
- izrazimo sočutje (npr. »Žal mi je, da se tako počutiš.«),
- lahko mu pomagamo pri dejavnostih, kot so učenje, priprava predstavitve, ga spremljamo pri opravkih, če se s tem strinja.