Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu

Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu

By /

Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu

Spolni razvoj je pomemben del razvoja v času mladostništva. Morda se nam kot najstnikom zdi celo najpomembnejši. Spolnost nas prične zanimati in z njo se veliko ukvarjamo, po drugi strani pa nam lahko povzroča tudi skrbi, pomisleke, dileme… V resnici smo se s spolnostjo in njenim raziskovanjem začeli ukvarjati že kot otroci preko igre. Spolni razvoj kot ga običajno razumemo, pa se prične z vstopom v puberteto.

Več o tem najdeš tu:

Slovarček pojmov o spolnosti

Za začetek pogovora o spolnem zorenju je dobro poznati določene pojme. Verjetno smo slišali že veliko besed, povezanih s spolnostjo, ki nam niso čisto jasne. Pomagamo si lahko s spodnjim slovarčkom:

Spolna vloga = način vedenja in razmišljanja, ki jih družba pričakuje od nas glede na naš biološki spol ob rojstvu.

Spolna identiteta = naše lastno dojemanje svojega spola. Kaže se v tem, kako razmišljamo o sebi in se predstavljamo drugim, npr. »Jaz sem fant/punca/ne vem.«

Spolna shema = miselna struktura v naši glavi, s katero si pojasnjujemo svet okoli sebe. Ko odraščamo, smo običajno bolj pozorni na stvari, vezane na dojemanje svojega spola (naša spolna identiteta). Kot dečki smo bili lahko bolj pozorni na reklamne oglase z vozili, deklice pa na oglase z lutkami, čeprav to ne velja vedno.

Spolni stereotip = prepričanja o tem, kako se nekdo vede, oblači, razmišlja, za kaj se zanima, kakšne sposobnosti ima glede na njegov spol. Gre za posplošene sodbe, ki niso nujno resnične. Pogosto so netočne, saj na podlagi zakoreninjenih prepričanj sklepamo o tem, kakšen nekdo je zgolj na podlagi tega katerega spola je (npr. »ženske so jokave, moški pa ne jočejo«, kar ni točno dejstvo, saj tako moški kot ženske izražamo svoja čustva).

Biološki spol (ang. sex) = spol, pripisan ob rojstvu glede na telesne značilnosti (spolne organe).

Družbeni spol (ang. gender) = globok notranji občutek oz. védenje tega kateremu spolu pripadamo.

Še več pojmov, vezanih na spolnost, najdeš na spletnem portalu #To sem jaz Spolna identiteta – kdo sem jaz?

Kaj moram kot mladostnik vedeti o spolni identiteti?

Kot smo že spoznali, je mladostništvo obdobje velikih sprememb. Zaradi vseh novosti in dogajanja je običajno, da smo zmedeni ali negotovi. V tem obdobju začnemo raziskovati svojo identiteto. Razmišljati pričnemo tudi o svoji spolni identiteti – kdo sem jaz glede na spol, kako naj se vedem/oblačim, kakšen poklic naj izberem…

Nič ni narobe, če se o svoji spolni identiteti še ne znamo natančno opredeliti, ali je začutiti in smo zato zmedeni in prestrašeni. Dobro je tudi vedeti, da se naš občutek o sebi in občutje lastnega telesa lahko nekoliko spreminjata (sta fluidna) in nista jasno začrtana v nekem obdobju. Če se soočamo z nejasnimi občutki, si pustimo čas. Dopuščajmo si, da se v določenem trenutku glede svojega telesa počutimo drugače kot prej – s tem se sooča veliko mladostnikov v iskanju samega sebe. Z opredeljevanjem in iskanjem sebe se nam nič ne mudi, saj je temu namenjeno celotno obdobje mladostništva. Velika večina teh pomislekov se z odraščanjem spontano razreši.

Moje telo se spreminja…

Spolno dozorevanje s seboj prinese tudi spremembe našega telesa. To v nas lahko sproži različne občutke – lahko smo ponosni, smo si všeč, ali pa se počutimo negotove, nam je nerodno, se zakrivamo z oblačili… Morda obliko svojega telesa primerjamo z drugimi, se sprašujemo, ali bi morali izgledati drugače in kaj vse bi morali na sebi spremeniti oz. pospešiti.

Telesne spremembe v povezavi s spolnim razvojem se ne pojavljajo pri vseh enako hitro (npr. z nošenjem nedrčka ali britjem brade nekateri pričnejo prej, drugi kasneje, kar v resnici nič ne pomeni, saj se vsak razvija v svojem ritmu). Lahko se tudi počutimo, kot da moramo ustrezati določenemu zunanjemu idealu, ki ga hvalijo na družbenih omrežjih, medijih, med vrstniki. Močna želja po spremembi (zdrave) telesne sestave predstavlja enega izmed znakov duševne stiske. Zato je dobro, če se o tem s kom pogovorimo.

Kako se (varno) lotiti raziskovanja spolnosti?

  • Informiranje: več kot imamo znanja o nečem, bolj suvereni smo na tem področju in se lažje odločamo. Zaradi tega je dobro, če raziskovanje spolnosti sprva začnemo z iskanjem informacij. Nekaj znanja o biološkem vidiku spolnosti smo/bomo spoznali pri naravoslovju. Kadar spolnost raziskujemo preko spletnih strani ali medijev, pa moramo biti pazljivi, saj niso vsi viri primerni (npr. pornografija, Onlyfans). Eden izmed preverjenih spletnih virov je portal za mlade #To sem jaz https://www.tosemjaz.net/razisci/spolnost/, kjer lahko raziščeš vsebine o spolnosti. Nevarnost nepreverjenih internetnih strani ali družbenih omrežij je ta, da si ustvarimo napačno, nerealno predstavo o tem, kaj pomeni varna in sporazumna  spolnost, kdaj in kako začeti, kaj čutimo ob spolnem odnosu, kako skrbeti za spolno higieno, kako poskrbeti za zadovoljujočo spolnost… Če imamo o spolnosti napačno predstavo, smo kasneje lahko razočarani ali presenečeni nad občutkom, ki ga dobimo ob tem, ko se sami vključujemo v spolnost (poljubljanje, izkazovanje nežnosti, telesni dotiki, spolni odnos).
  • Spoznavanje sebe: naslednji korak raziskovanja spolnosti je ta, da najprej sami ugotovimo, kaj nam je v spolnosti všeč, kaj nam je pomembno, kaj nam ni prijetno, kje so naše meje… Hkrati moramo sprva imeti radi sebe, da bomo lahko imeli radi drugega, s katerim smo intimni. Takrat smo tudi bolj ranljivi, zato nas neprijetne izkušnje lahko zaznamujejo tudi za naprej. Da si omogočimo dovolj časa za postopno raziskovanje, se moramo v spolnost spustiti postopoma. Veliko prej smo zreli spolno kot pa čustveno, zato bomo na spolnost čez nekaj let zagotovo gledali drugače, kot pa če z njo prehitevamo.
  • Spoštovanje in zaupanje partnerju: ko smo si z nekom dovolj blizu in si želimo odnos poglobiti na raven spolnosti, moramo upoštevati lastne in partnerjeve meje ter pravice. Pojem spolnosti si vsak predstavlja na svoj način na podlagi svojih izkušenj in notranje intuicije – zato svojih ali občutkov drugih ne zatiramo, ne zasmehujemo in  jih ne poskušamo spreminjati (če ne posegajo v naše meje). Sam spolni odnos je v prvi vrsti odnos, zato sta tudi tu pomembna komunikacija in spoštovanje. Šele ko si s partnerjem toliko zaupata in se počutita dovolj varno za iskren pogovor o tem, kaj si želita občutiti ob skupni spolnosti, sta dovolj zrela za sam spolni odnos. Pravi čas za prvi spolni odnos ni določena starost, ampak določena raven čustvene zrelosti in zaupanja obeh partnerjev. Vprašaš se lahko, ali bi partnerju/ci upal/a povedati kdaj ti je nerodno, ko morda ne veš, kako vse skupaj poteka, ali pa si med samim dogajanjem želiš prenehati s spolnim početjem, saj ti ni več prijetno… Šele to je znak, da sta pripravljena na naslednji korak.

V zadnjem času se veliko govori o LGBTIQA+ (lesbian, gay, bisexual, transgender, intersex, queer/questioning, asexsual and other terms such as non-binary and pansexsual)  in transspolnosti. Ker je o tem veliko nejasnosti in napačnih informacij, ti je v pomoč pri razumevanju lahko Priročnik o transspolnosti. Spolni razvoj in porajajoča se spolnost sta v času mladostništva nekaj zanimivega in privlačnega, kar je običajno. Pomagata nam pri osamosvajanju in dozorevanju. Vendar pa moramo k raziskovanju spolnosti pristopiti premišljeno.

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content