Mladostništvo

Domov » Duševno zdravje » Mladostništvo » Stiske med mladostniki

Stiske med mladostniki

By /

Stiske med mladostniki

V obdobju mladostništva se srečujemo z različnimi izzivi in preizkušnjami. Naše razpoloženje se spreminja, zato smo lahko del dneva dobre volje, drug del pa slabše razpoloženi. Ob tem slabo duševno počutje ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali se na vsak način izogibati. Vsaka čustva, tudi neprijetna, imajo namreč svoj namen (npr. žalost nam pomaga pri predelavi težkih izgub in dogodkov, strah nas varuje pred nevarnostjo, jeza pa nas aktivira, da izrazimo svoje mnenje ali spremenimo stvari, ki nas motijo). Doživljanje stiske se zagotovo ne dogaja samo nam, temveč se z njo srečuje veliko mladostnikov.

Če doživljamo stisko, to ne pomeni, da imamo duševno motnjo ali da je z nami karkoli narobe. V življenju se srečujemo s prehodnimi obdobji boljšega in slabšega razpoloženja. Naše počutje je odvisno od zunanjih dogodkov (npr. ob smrti bližnjega smo žalostni, ob praznovanjih obletnic pa veseli) – oziroma natančneje, od tega, kako mi zaznamo določen dogodek. Ko se v času šolskega ocenjevanja srečujemo z veliko stresa, smo bolj verjetno razdražljivi in slabe volje, kot pa v času oddiha med poletnimi počitnicami, ko smo sproščeni in radostni. Stres doživljamo, kadar smo soočeni z obveznostmi, za katere ocenimo, da nimamo dovolj znanja ali spretnosti, da bi jih lahko uspešno premostili. Ena izmed običajnih reakcij na stres je, da pričnemo kritizirati samega sebe. Če to zaznamo pri sebi, se opozorimo, da nam negativnost ne bo koristila oz. se bomo zaradi tega počutili še slabše. Raje skušajmo razmisliti o tem, kar nam je na voljo, da lahko izkoristimo v dani situaciji – npr. situacijo lahko razrešimo, spremenimo ali se od nje umaknemo, če se nas ne tiče.

Obdobja slabšega razpoloženja ali povečanega stresa sčasoma običajno minejo sama od sebe. Če pa imamo občutek, da se slabo počutimo dlje časa brez posebnega razloga, bodimo pri sebi pozorni na nekatere opozorilne znake stiske.

Opozorilni znaki

Znaki, ki kažejo na to, da smo v stiski, so:

  • pogosta zaskrbljenost, strah ali tesnoba, ki se kaže kot tiščanje v prsih, dušenje, cmok v grlu, omedlevica…,
  • razdražljivost, pogosti izbruhi jeze oziroma to, da nas razni dogodki hitro vržejo s tira,
  • potrtost, žalost in pogoste negativne misli, ki nam omejujejo, da bi nadaljevali s trenutnim početjem,
  • stežka uvidimo smisel in se veselimo prijetnih stvari,
  • občutek, da se ne moremo sprostiti oziroma ves čas premlevamo,  razmišljamo o preteklih in prihajajočih dogodkih,
  • znatne težave s pozornostjo in osredotočanjem (tudi, kadar si nekaj želimo dobro opraviti),
  • težje sledimo pouku v šoli in imamo posledično slabši uspeh, kljub vloženemu trudu in prizadevanju,
  • spremembe in težave s spanjem, prehranjevanjem, gibanjem,
  • izogibanje druženju in zapiranje v samoto,
  • zmanjšanje ali izguba motivacije za stvari, ki smo jih včasih radi počeli (hobiji, interesi, druženje),
  • skrajna vedenja (npr. zatekanje k hrani za lajšanje stiske ali pa omejevanje hrane, prekomerna telovadba),
  • pomanjkanje ali izguba energije navkljub urejenemu spancu,
  • izogibanje različnim stvarem (tudi prijetnim), saj zanje nimamo volje ali energije,
  • uporaba digitalnih tehnologij, spleta, alkohola, tobaka in drog kot pobeg od neprijetnih občutkov,
  • samopoškodovanje ali misli o samomoru.

Kadar pri sebi dlje časa (teden ali več) opažamo več zgoraj opisanih znakov, je na nas, da se obrnemo po pomoč. Sprva jo lahko poiščemo pri bližnji osebi, ki ji zaupamo. Z njo se skušajmo iskreno pogovoriti o tem, kar doživljamo. Takšen pogovor nam lahko nudi razbremenitev in razumevanje, da se nam s stisko ni treba spopadati  sami. Če opazimo, da pogovor z bližnjim ne zadostuje, se obrnimo po strokovno pomoč. Poiščemo jo lahko pri osebnem zdravniku, šolski svetovalni službi, (šolskemu) psihologu ipd.

Ob iskanju pomoči nas lahko omejujejo prepričanja, da bomo stisko rešili sami. Res je, da sami nosimo odgovornost za skrb za svoje dobro počutje. To pa ne pomeni, da bi se morali s psihičnimi bremeni soočati čisto sami – na voljo imamo različne vire podpore, na katere  se lahko obrnemo. Soočamo se lahko s strahovi, sramom in stigmo v zvezi z iskanjem pomoči. Ob tem se zavedajmo, da so to omejitvena prepričanja, ki nam ne koristijo. Veliko mladostnikov se srečuje s (psihičnimi) težavami in zanje tudi poiščejo pomoč.

Kaj lahko storim, ko doživljam stisko?

Ljudje smo si različni, zato stiske premagujemo na različne načine. Nekateri se pogovorijo z bližnjimi, drugi se zaprejo vase, tretji posežejo po alkoholu in drogah, četrti  svoja čustva izražajo navzven na neustrezen način (npr. preko agresivnega vedenja, uničevanja stvari). Kadar nam je težko, imamo na voljo več načinov samopomoči. Nekateri so namenjeni temu, da se razbremenimo in za trenutek odmislimo neprijetne občutke, z drugimi pa se lotimo aktivnega premagovanja težav. Kadar doživljamo stisko, poskusimo:

  • Izraziti stisko: svojo stisko lahko izrazimo na različne načine. Lahko jo izpovemo bližnji osebi, ki nam nudi podporo in skuša razumeti, kaj doživljamo. Če nam je svoje doživljanje težko izraziti naglas, lahko sprva poskusimo občutke zapisati (npr. v svoj dnevnik, v obliki pisma ali pesmi). Napisano lahko obdržimo ali pa raztrgamo/počečkamo in mislim na ta način odvzamemo moč, ki jo imajo nad nami. To nam morda pomaga pri zaznavi tega, da sami držimo vajeti svojega počutja. Uvidimo lahko, da je v veliki meri odvisno od nas kako bomo gledali na določeno situacijo in kaj lahko storimo, da se podpremo ob težkih trenutkih. Svoje doživljanje lahko opišemo tudi v #To sem jaz svetovalnici ali pa kontaktiramo TOM telefon preko spletne klepetalnice, maila tom@zpms.si ali na brezplačno številko 116 111.
  • Izraziti čustva: če čutimo, da se v nas nabirajo močna čustva, jih skušajmo izraziti in jih ne držati v sebi. Čustva lahko izrazimo preko ustvarjanja (risanja, čečkanja po papirju, barvanja, lepljenja kolaža, snemanja videov, sestavljanja glasbe …), poslušanja glasbe (nastavimo si lahko glasbo, ki se ujema z našim razpoloženjem ali pa čisto nasprotno, da s tem skušamo povzdigniti naše razpoloženje), razvijanja novih veščin (sestavljanja sestavljanke, ustvarjanje plesne koreografije, preizkušanja receptov, pisanja kratkih zgodb ali komičnih stripov) ipd.
  • Vzeti si počitek/odmor: počnimo stvari, ob katerih se počutimo dobro in nas razbremenijo. To so lahko namizne družabne igre, branje, gibanje, kuhanje ali peka sladic… Poskusimo lahko tudi s katero izmed tehnik sproščanja. Ob tem ni nujno, da karkoli dosežemo ali postorimo, temveč so namenjene zgolj temu, da se odklopimo in vzamemo nekaj časa zase. Do sebe bodimo strpni in prizanesljivi ter znižajmo pričakovanja, kaj vse koristnega bi morda morali početi. Pomembno je, da najprej poskrbimo za dobro počutje, šele nato bomo lahko premagovali različne izzive.
  • Skrbeti zase: telesno in duševno zdravje sta medsebojno povezana. Če poskrbimo za svoje telesno zdravje (npr. poskrbimo za dober spanec, se uravnoteženo prehranjujemo, dovolj gibamo, se izogibamo prekomerni rabi zaslonov, alkoholu in drugim drogam), nam bo to omogočilo podlago za dobro duševno počutje. Več o skrbi za zdrav življenjski slog v času mladostništva si lahko prebereš tu.

Te strategije samopomoči lahko pomagajo na kratek rok, če stiska še ni pregloboka. Če pa pri sebi zaznamo, da bi potrebovali več podpore, se obrnimo po strokovno pomoč .

Več vsebin o čustvih in psihičnih stiskah med mladostniki najdeš na portalu #To sem jaz Čustva in psihične stiske.
Na voljo je tudi priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?,
kjer preko QR kod spoznavaš oblike za pomoč sebi.

Če sam/a pri sebi že dlje časa opažaš slabše počutje, ki ga ne znaš opredeliti, so ti lahko v pomoč naslednji opisi različnih stisk, ki so pogoste med mladostniki:

Več vsebin na temo mladostništva:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content