Stiske, povezane s prehranjevanjem pri mladostnikih
V času odraščanja doživljamo veliko sprememb. Razvoj v času mladostništva s seboj prinese tudi telesne spremembe, naše telo izgleda drugače kot smo vajeni iz časa otroštva. V svojem telesu se tudi počutimo drugače, kar je normalen občutek. Kot mladostniki smo bolj pozorni na naš zunanji izgled, saj se ukvarjamo s tem, kako nas bodo videli vrstniki ali simpatije. Skrb za svoj videz je pravzaprav ena izmed značilnosti mladostništva. V skladu s tem več razmišljamo o vplivu različnih stvari na telesni izgled, kot so stil oblačenja, kozmetični izdelki, prehrana, gibanje…
Prehranjevanje in druženje ob hrani predstavljata pomemben vidik kulture (npr. tradicionalne jedi, proslavljanje pomembnih dogodkov s pojedino), v kateri živimo. Hkrati nam uživanje določene hrane že samo po sebi vzbudi različne občutke, na primer nostalgijo ob okušanju jedi iz otroštva, prijetne občutke ob okušanju kombinacij okusov, utrujenost po prevelikem obroku. Na naš apetit med drugim vplivata trenutno razpoloženje in doživljanje stresa. Nekaterim ljudem se pod stresom zmanjša apetit. Drugi pa si ob doživljanju stiske ali stresa neprijetne občutke lajšajo s hrano. Hrana in druženje ob njej predstavljata enega izmed načinov uravnavanja našega počutja.
Včasih pa se zgodi, da hrana postane najpomembnejši način uravnavanja našega počutja. Takrat se lahko počutimo, kot da se vse vrti okoli hrane. Morda nas razmišljanje o hrani vznemirja in preprečuje, da bi se ob hrani sprostili in uživali. To kaže na stiske, povezane s hranjenjem.
Kaj pomenijo stiske, povezane s prehranjevanjem?
Stiske, povezane s prehranjevanjem so zelo različne. Nekatere so povezane z nadzorom vnosa hrane ali telesne dejavnosti. Druge gredo v smeri izgube nadzora ob uživanju velikih količin hrane v kratkem času, kar povzroči nelagoden občutek v želodcu. Ista oseba lahko doživlja tudi oba ekstrema pri prehranjevanju. Stiske, povezane s prehranjevanjem pa vključujejo tudi toge prehranske navade (npr. uživamo samo »zdrava« oz. »čista« živila), prepričanja (npr. hrano si moramo zaslužiti) ali rituale okoli prehranjevanja (npr. prehranjevanje znotraj časovnega okvira). Ob tem je bolj kot sama hrana pomembno to, kako se počutimo v svojem telesu oziroma kakšen odnos imamo do sebe po končanem obroku. Če se s hrano obremenjujemo do točke, ko stežka nadaljujemo s početjem ostalih stvari v dnevu, je to znak, da moramo pričeti razvijati bolj prijazen odnos do prehranjevanja in same/ga sebe.
Kako se stiske, povezane s prehranjevanjem kažejo v vsakodnevnem življenju?
Stiske, povezane s prehranjevanjem vplivajo na naše telo in počutje. Preko zunanjih znakov lahko tovrstne stike prepoznamo preko sprememb telesne teže, ponavljajočih se težavah s prebavo, preizkušanju restriktivnih diet, telesne šibkosti, utrujenosti ob urejenem spancu, težav s spanjem, izogibanja določenim skupinam hrane (npr. hitri hrani, glutenu, sladkarijam) brez utemeljenega razloga (alergij, intolerance) in v zdravstvenih težavah zaradi neustrezne prehrane. Ob tem ni nujno, da imajo težave z odnosom do hrane samo tisti, ki odstopajo od normalnih okvirjev telesne teže. Stiske, povezane s prehranjevanjem, zato točneje prepoznamo preko notranjih občutkov nelagodja ob hranjenju pred drugimi, občutkih krivde ali sramu ob uživanju določenih živil, oprezanja za komentarji in potrditvami drugih glede zunanjega izgleda, ocenjevanja svojega izgleda v ogledalih, pogostega razmišljanja o tem, kaj bomo vnesli vase, omejevanja druženj ob prisotnosti hrane (npr. odklanjanje srečanja s prijatelji na pikniku), težavah z osredotočanjem zaradi pogostih misli na hrano…
Če doživljamo spremembe v našem apetitu in odnosu do hrane, to še ne pomeni, da imamo motnjo hranjenja. Občutki in stiske, ki jih doživljamo okoli hrane, postanejo problematična takrat, kadar se k hrani zatekamo vedno, kadar doživljamo močna čustva. Ob tem se lahko ujamemo v cikel: uživanje hrane, da bi se bolje počutili – občutki krivde in sramu po zaužitem obroku – ponovno zatekanje k hrani kot utehi za lajšanje neprijetnih občutkov. Ali pa želimo preko nadzora hrane in gibanja vzpostaviti nadzor nad našim počutjem in življenjem (npr. »ko bom izgledal/a tako, bom srečen/a, uspešen/a«).
Vendar pa velja, da, dokler se v svojem telesu že sedaj ne počutimo dobro, nam različni poskusi spreminjanja izgleda ne bodo prinesli olajšanja in zadovoljstva. Če se nam to dogaja, je smiselno delati na samopodobi in raziskovanju drugih načinov sproščanja čustvene napetosti (npr. druženje s prijatelji, pisanje dnevnika počutja, iskanje hobijev, učenje novih stvari). Več o načinih pomoči si lahko prebereš v nadaljevanju.
Kako si lahko pomagam ob doživljanju stiske, povezane s prehranjevanjem?
Če ob misli na hrano ali njen vpliv na zunanji izgled doživljamo stisko, je na voljo več korakov pomoči.
Prvi korak je samopomoč. Ob stiskah, povezanih s hrano in slabim počutjem v svojem telesu, je pomembno delati na samopodobi in odnosu do samega sebe. Korake za krepitev samopodobe pri mladostnikih najdeš na portalu #To sem jaz. O krepitvi samopodobe si lahko prebereš tudi v prispevku Krepitev samopodobe.
Lahko se zgodi, da smo preizkusili več načinov samopomoči, vendar še vedno veliko razmišljamo o hrani, njenem omejevanju ali iskanju utehe v njej. V tem primeru se po pomoč obrnimo k bližnji osebi, ki nam nudi pogovor. To so lahko (stari) starši, starejši sorojenci, prijatelji, razrednik, trener… Obrnemo se lahko tudi na šolsko svetovalno službo. Na voljo so nam tudi različni anonimni viri pomoči, kjer lahko poiščemo brezplačno pomoč, nasvet ali odgovor na vprašanje:
- TOM telefon (116 111) https://e-tom.si/
- spletni portal #To sem jaz https://www.tosemjaz.net/
V zadnjem koraku je na voljo strokovna pomoč. Po pomoč se lahko obrnemo k osebnemu zdravniku ali pa pri njem zaprosimo za strokovnjaka s področja duševnega zdravja (psiholog, psihiater). Na povezavi Strokovnjaki, ki lahko pomagajo so opisani strokovnjaki, ki lahko pomagajo. Na povezavi Mreža virov pomoči najdeš možne vire pomoči v tvoji bližini.