Kako kot mladostnik/ca skrbim za zdrav življenjski slog
Za telesno zdravje in dobro duševno počutje moramo skrbeti skozi vse življenje. V času mladostništva ugotavljamo, kdo smo kot posamezniki, odkrivamo, kaj nam je ali ni všeč in iščemo sebi ustrezne rutine. Da se lahko učinkovito soočamo z vsemi spremembami, nam omogoča zdrav življenjski slog. Dobro telesno in duševno zdravje sta temelja za to, da lahko razvijamo svoje potenciale, preizkušamo nove stvari, navezujemo prijateljstva in uspešno premagujemo učne izzive. Če se v svojem telesu dobro počutimo, se lahko lažje soočamo z vsakodnevnimi stresorji, rešujemo probleme in vzdržujemo dobro samopodobo.
V tem prispevku smo zato izpostavili različne načine skrbi zase, ki jih je priporočljivo vpeljati v svoj vsakdan že v času odraščanja.

Vidiki zdravega življenjskega sloga
Skrb za zdrav življenjski slog zajema naslednje vidike:
- Skrb za higieno: vključuje skrb za nego, čistočo in urejenost telesa, zob, oblačil ipd. Kot mladostniki se lahko potimo več, kot smo se prej, zato moramo temu primerno tudi pogosteje skrbeti za svežino telesa. Pomembna je skrb za higieno spolovil – še zlasti pri mladostnicah v času menstruacije, ko smo zaradi menjavanja menstrualnih pripomočkov bolj dovzetne za okužbe. Pogosto zanemarjen vidik telesne higiene je skrb za ustno higieno, še zlasti ob nošnji zobnega aparata, o čemer več najdeš tu: Moje telo in zdravje | #to sem jaz.
- Ustrezna spalna higiena: urejena spalna rutina pomeni, da spimo dovolj časa, zaspimo in vstajamo ob podobnih urah ter skrbimo za udobno spalno okolje (primerna sobna temperatura, prezračenost, zatemnitev ter odsotnost naprav, ki oddajajo zvok in svetlobo). Tudi tekom dneva skrbimo za to, da naša dejanja ne motijo nočnega spanca – več o tem najdeš tu: 10 priporočil za zdravo spanje odraslih | Nijz. Priporočila za spanje mladostnikov pa so na voljo tu: Priporočila za dobro spanje – šolarji in mladostniki | Nijz. O specifičnih potrebah spanja v času mladostništva so se razpisali tudi na portalu #To sem jaz Moje telo in zdravje | #to sem jaz.
- Uravnoteženo prehranjevanje: zdravo prehranjevanje pomeni uživanje raznolikih živil, ki zadostijo našim energijskim potrebam. To vključuje uživanje vseh makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe) in mikrohranil (vitamini in minerali), ki so potrebni za normalno delovanje našega telesa. Pomembno je zaužiti tudi dovolj tekočine – najbolje vode. O uravnoteženi prehrani in sestavi obrokov si lahko prebereš v zloženki Uravnotežena prehrana | Nijz, portalu #To sem jaz Moje telo in zdravje | #to sem jaz ali na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Šolarji in mladostniki – Prehrana.
- Telesna dejavnost: z gibanjem krepimo različne vidike telesne pripravljenosti – vzdržljivost (hitra hoja, vzpon, tek), gibljivost (raztezanje) in moč (dvigovanje bremen). Poleg načrtovane telesne dejavnosti kot je trening, pa aktiven življenjski slog zajema tudi nenačrtovano oz. spontano gibanje (npr. izbira stopnic namesto dvigala, s kolesom ali peš po opravkih, sprehajanje namesto sedenja ob klepetu s prijatelji). Ravno s slednjim lahko z majhnim trudom naredimo veliko razliko v ravni vsakodnevne dejavnosti. O uravnoteženi vadbi si lahko več prebereš na: Piramida telesne dejavnosti in uravnotežena vadba | Nijz ali na portalu #To sem jaz: Moje telo in zdravje | #to sem jaz.
- Izogibanje škodljivim substancam: mednje štejemo tobak, nikotin, alkohol, droge (tudi marihuana) in druge snovi, ki imajo dokazan škodljiv učinek na razvoj v času mladostništva. Kajenje in uživanje alkohola ali drog v času odraščanja sta že v manjših količinah povezana s škodljivimi posledicami (npr. zaviranje rasti organov) in slabšo telesno pripravljenostjo.
- Prosti čas in razvijanje hobijev: kot mladostniki imamo veliko prostega časa. Z njim je pametno koristno razpolagati in ga izkoristiti za pridobivanje novih izkušenj. Dobro je, če sami pri sebi najdemo ravnovesje med tem, da prosti čas izkoristimo bolj aktivno (npr. športni hobiji, učenje novih spretnosti, pomoč bližnjim), drugič bolj pasivno (npr. branje, gledanje filmov, igranje računalniških igric, preživljanje časa na telefonu). Prosti čas lahko preživljamo sami ali pa v družbi.
- Skrb za dobro počutje: vključuje dejavnosti, ob katerih se dobro počutimo in so hkrati koristne za nas (npr. pogovor s prijatelji, pisanje dnevnika, pomoč drugim, razmišljanje o svojih čustvih, stik z naravo, poslušanje glasbe, skrb za hišne ljubljenčke). Ideje, kako lahko mladostnik sam skrbiš za dobro počutje, najdeš v knjižici Slabemu počutju sem kos. Nekaj predlogov o skrbi za dobro duševno počutje najdeš tudi tu (v angleščini): Self Care, Anxiety, Depression, Coping Strategies | On My Mind | Anna Freud Centre.
Morda se nam zdi, da so opisana področja zdravega življenjskega sloga »nepotrebna« ali »brezvezna«. Lahko smo o njih že večkrat slišali, zato se nam zdijo dolgočasna ali samoumevna. V življenju smo soočeni z različnimi stresorji, zato v hektičnem tempu pozabimo na redne obroke, zadostno količino spanja in gibanja. Čeprav se na kratki rok posledice opuščanja zdravih navad ne zdijo pomembne, lahko nezdrav življenjski slog na dolgi rok vodi k slabšemu počutju, večji razdražljivosti ali telesnim težavam.
Kako se kažeta dobro telesno in duševno zdravje?
Dobro telesno zdravje se odraža v:
- dobri telesni pripravljenosti (npr. hoja po stopnicah ali klanec brez večje zadihanosti, zmožnost dvigovanja zmerno težkih bremen),
- odsotnosti telesnih bolečin (npr. v sklepih, križu, vratu),
- odsotnosti telesnih bolezni ali stanj, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga (npr. sladkorna bolezen tipa 2, povišan holesterol, krvni tlak ali sladkor).
Dobro duševno zdravje se odraža v:
- doživljanju in izražanju svojih čustev – tako prijetnih (npr. veselje, zaljubljenost, presenečenje), kot manj prijetnih (npr. žalost, jeza, strah),
- dobri in stabilni samopodobi,
- občutenju smisla in zadovoljstva v življenju,
- vzpostavljanju pomenljivih medosebnih odnosov,
- učinkovitem spoprijemanju s stresom.
Telesno in duševno zdravje se med seboj prepletata. Zaradi tega je potrebno svoj čas in pozornost v ravnovesju namenjati obema. Včasih se zgodi, da se naše potrebe križajo – npr. želimo se družiti s prijatelji, saj se v njihovi družbi dobro počutimo, hkrati pa uvidimo, da bo druženje potekalo zvečer, ko bi bilo pametno oditi spat. Ob takšnih dilemah je potrebno razmišljati ustvarjalno in najti kompromisne načine, ki bodo zadostili vsem našim potrebam – po druženju in spanju (npr. razložimo prijateljem, da bi radi odšli spat ob zadani uri in se dogovorimo za snidenje tekom dneva).
Za zaključek
Skrb za zdrav življenjski slog v začetku lahko vzame nekoliko več časa, dokler ne vzpostavimo utečenih rutin, ki nam ustrezajo in so prilagojene našemu vsakdanjiku. Z vpeljevanjem novih koristnih navad v svoj vsakdan zato začnimo počasi in postopoma – korak za korakom. Bolje je namreč usvojiti eno koristno navado, kot pa biti nenadoma preobremenjeni s popolnoma spremenjeno vsakodnevno rutino.